Mednarodni kolokvij - Paralelni modeli kuriranja

Mednarodni kolokvij Paralelni modeli kuriranja organizirata MG+MSUM Moderna galerija plus Muzej sodobne umetnosti Metelkova in Clark Art Institute

3. in 4. 11. 2012; javna predstavitev v nedeljo, 4. 11., ob 11. uri, Muzej sodobne umetnosti Metelkova, Maistrova 3

Na kolokviju bodo sodelovali strokovnjaki z vsega sveta, ki se bodo posvetili raznim aktualnim vprašanjem kuratorskih praks: Nancy Adajania, Zdenka Badovinac, Natasha Becker, Cosmin Costinas, Ekaterina Degot, Christine Eyene, Alenka Gregorič, Inti Guerrero, Ranjit Hoskote, Maria Lind, Tevž Logar, Andre Mesquita, Bojana Piškur, Sarah Rifky, Anton Vidokle, Joanna Warsza, WHW, Beti Žerovc. Uvod v kolokvij bo projekcija filma 2084. Prva epizoda sociologinje in umetnostne zgodovinarke Pelin Tan in umetnika Antona Vidokleja v petek, 2. 11., ob 19. uri v Slovenski kinoteki; projekcija je odprta za vse. Kolokvij bo v soboto, 3. 11., namenjen sodelujoči strokovni publiki, javno pa bo predstavljen v nedeljo, 4. 11., ob 11. uri v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova. Predstavitvi bo sledilo predavanje priznane teoretičarke Michael Ann Holly.

Javna dogodka:

Petek, 2. 11. 2012, ob 19. uri,
Slovenska kinoteka, Miklošičeva 38
2084 (znanstvenofantastična predstava)
Prva epizoda
Projekcija filma, avtorja: Pelin Tan & Anton Vidokle, 2012

2084 je serija epizod sociologinje Pelin Tan in umetnika Antona Vidokleja. Prvo epizodo je naročila Or Gallery iz Vancouvra za projekt Institutions by Artists, ki ga je podprl program BC Arts Council's Innovations.

Piše se leto 2084. Denar je ukinjen, ljudje pa za sredstvo menjave uporabljajo informacijske produkte. Državam ni več mogoče vladati in njihove meje so predrugačili vplivni posamezniki. Umetnost je povsem kolonizirala življenje, tako da so vsi vidiki vsakdanjika postali estetski. Nekdanji muzeji so zdaj podatkovni centri. Biti pomeni nenehno se samooblikovati. Nihče nima poklica. Delo ne obstaja več. V mestu, ki je bilo nekdaj Berlin, se sestane skupina ljudi in začne razpravljati o možnostih za neodvisno kulturno produkcijo ...

Sobota, 3. 11. 2012
10:00 - 10:30 Pozdravni nagovor in uvod
Zdenka Badovinac (MG+MSUM), Bojana Piškur (MG+MSUM)
10:30 - 12:00 Predstavitve prispevkov: OMEJITVE, NESKUPNO, 2 dela
OMEJITVE (ali "zajetja"): omejitve pogojev, tj. gospodarske, politične, geopolitične razmere in vpliv aktualne krize na kuriranje.
Prispevki: Cosmin Costinas, Alenka Gregorič, Maria Lind, Anton Vidokle, WHW, Beti Žerovc.

12:00 - 12:15 Razpravo moderira Zdenka Badovinac.

12:30 13:45 Predstavitve prispevkov: ALTERNATIVE, SKUPNO
ALTERNATIVE (ali "stroji"): novi načini kuriranja, nastajanje novih subjektivnosti, nove oblike produkcije, nova omrežja, itd..
Prispevki: Nancy Adajania, Tevž Logar, Andre Mesquita, Joanna Warsza.

13:45 - 14:00 Razpravo moderira Andreja Hribernik.

15:00 - 16:30 Predstavitve prispevkov: IMAGINACIJA
IMAGINACIJA (ali "nastajanja"): kaj se izmika zajetju, kaj je zunaj okvira, kaj je vedno v nastajanju.
Prispevki: Ekaterina Degot, Ranjit Hoskote, Christine Eyene, Inti Guerrero, Bojana Piškur, Sarah Rifky.

16:30 - 17:30 Razpravo moderira Igor Španjol in sklene Natasha Becker.

Nedelja, 4. 11. 2012, ob 11. uri,
Muzej sodobne umetnosti Metelkova, Maistrova 3

Predstavitev sobotnega kolokvija s povzetkom obravnavanih tem in predavanje Michael Ann Holly »The Melancholy Art«.

Kolokvij bo predstavila Natasha Becker, ki bo tudi prebrala predavanje Michael Ann Holly.

Michael Ann Holly je vodja raziskovalnega in akademskega programa Starr na Sterling and Francine Clark Art Institute.
Z vsako besedo, ki jo zapišejo umetnostni zgodovinarji, in z vsako podobo, ki jo razstavijo, stopa v igro ritem ohranjanja in izgube. Nekaj najdemo, a obenem tudi nekaj (ali morda veliko) izgubimo. Nenehno nas spremlja melanholija. Ne glede na to, kako prepleteno, podrobno in raziskano mrežo besed ali podob spletemo okrog neke izvirne umetnine, bo na njej vedno nekaj, kar se ne bo pustilo ujeti. Materialna avtonomija dela - njegov obstoj v našem fizičnem svetu - zagotavlja, da se bo likovno vedno izmuznilo ali celo upiralo tekstovni ali digitalni definiciji. Kaj zadržuje kustose in umetnostne zgodovinarje, da ne priznavajo poezije izgube in močnih afektov, ki nas motivirajo k raziskavam? Zakaj ne znamo raje spodbujati preteklosti, naj se aktivno upre našim poskusom, da bi jo obvladali?