MG: Seminar Digitalizacija idej

Moderna galerija, Ljubljana, Cankarjeva 15

Predavatelji: Florian Cramer, Laurence Rassel, Gerald Raunig, Aleksandra Sekulić, Richard Stallman
Povezovanje: Branka Ćurčić

Prenos seminarja: http://pretok.tmp.si/

Tudi muzeji se niso mogli izogniti vsesplošnemu trendu digitaliziranja in posledicam tega pri delu in postopkih komuniciranja. S spremembami so se spopadali različno: nekateri muzeji so z veseljem sprejeli nove možnosti in izkoristili nove dosežke sebi v prid, drugi so k procesu pristopili z zadržanostjo in nezaupanjem ter še vedno dajali prednost tradicionalnemu fizičnemu objektu pred digitalno podobo, nekateri pa so v digitalizaciji videli grožnjo za svoje utečene prakse in znak, da je kultura zabave in potrošništva končno prodrla še v poslednje trdnjave znanja in kontemplacije.

Kljub začetni skepsi danes večina umetnostnih institucij gleda na digitalne medije kot na orodje za odkrivanje in razvijanje novih pristopov pri posredovanju umetnosti ter za ohranjanje minljivih predmetov in dokumentov, ki nematerialna dela umeščajo v kontekst. A ne glede na to, kako pomembna je digitalna tehnologija pri tovrstni uporabi za neko institucijo, ima njen potencial veliko večje razsežnosti. Digitalna tehnologija je povzročila velike spremembe v družbi, ki jih je treba analizirati, opredeliti ali redefinirati, ter pri tem upoštevati neločljive pojme kulture, politike in gospodarstva. Hipoteza Vilema Flusserja o razkroju linearnega, zgodovinskega razmišljanja in nastanku analitičnega, strukturnega, dot-interval razmišljanja opisuje to, kar se v bistvu dogaja v sedanjih procesih digitalizacije v umetnostnih institucijah in tudi splošneje. Rezultat digitalizacije so računalniško generirane digitalne podobe. Pogosto jih štejemo predvsem za reprodukcije originalnih del, vendar bi morali o njih razmišljati tudi kot o povsem novih digitalnih entitetah, ki sestojijo iz digitalnega koda, prevedenega v računalniško generirane podobe, in jih zato obravnavati kot entitete, enako kot tradicionalne predmete. S takimi podobami nastajajo nove estetske oblike, ki odpirajo nove možnosti interpretacije, sestavljanja in zaznavanja.

Digitalizacija lahko pomeni ustvarjanje digitalnih podob, ali pa tudi predstavljanje gradiva v digitalni podobi in dajanje le-tega na razpolago na spletu. S tem se odpirajo nove možnosti in pojavljajo nove ovire. Kot je rekel McLuhan, vsak medij posredovanja znanja tudi oblikuje in omejuje znanje, ki ga posreduje. Čeprav še vedno ni teoretičnega in kritičnega razmisleka o odgovornosti institucij niti vizije o vlogi umetnostnih institucij v vseh teh spremembah, muzeji ponovno odkrivajo digitalno področje z novimi vprašanji in predlogi. Teoretični koncepti se širijo, da vključujejo digitalne predstavitve muzejskega gradiva. Tudi pojem arhiva se preučuje in redefinira glede na digitalne zbirke in oblikovanje osebnih, subjektivnih arhivov. Institucije in umetniki izgubljajo strah, da njihove zbirke oziroma dela ne bodo več eksluzivni, če bodo dostopni na spletu. A zdaj se pojavljajo pomisleki pred komercializacijo umetniških del. Poleg tega si našo pozornost zaslužijo tudi teme proste dostopnosti gradiva, uporaba programske opreme in razvijanje medijskih orodij.

Če pogledamo na družbo na splošno in na spremembe, ki jih digitalni mediji prinašajo v naše vsakdanje življenje , lahko vidimo, da gre razvoj v dveh glavnih smereh. Ena je k večjemu združevanju podatkov in posledično večjemu nadzoru, druga pa h kaosu. Slavoj Žižek v besedilu ?Od virtualne realnosti to vizualizacije realnosti? definira dve reakciji družbe na računalnik: prva je orwellovska reakcija, pri kateri računalnik predstavlja utelešenje Velikega brata, druga perspektiva pa je ?anarhistična? in vidi v računalniku možnost za novo samoupravno družbo, ?zadrugo znanja?. Obe reakciji se zdita upravičeni. Po eni strani smo soočeni z vse večjim nadzorom in možnostmi nadzorovanja tudi z digitalnimi mediji.. Po drugi strani pa se svetovni splet zdi kaotičen, poln virusov, napak in nedoslednosti, a tudi pomemben vir znanja, idej in prosto dostopnih informacij...

The seminar Digitalizacija idej poteka v okviru projekta Digitalizacija idej: Arhivi konceptualnih umetniških praks. Projekt je rezultat sodelovanbja med Moderno galerijo (Ljubljana, Slovenija), Muzejem za sodobno umetnost (Zagreb, Hrvaška), Muzejem za sodobno zmetnost Vojvodina (Novi Sad, Srbija) in Muzejem za moderno umetnost (Varšava, Poljska).