Prijavite se in sodelujte na 48-urnem seminarju komuni Obšezitje in učni igri kolektiva Čto Delat? Kam je šel komunizem?

11. in 12. junija 2011
JAVNA UPRIZORITEV: 12. JUNIJA OB 20:00

Dvorana Zavoda Vitkar na Parmovi 25 v Ljubljani

V okviru razstave učiti se, učiti se in še enkrat delovati, Mala galerija (Moderna galerija, Ljubljana)

Seminar komuna Obšezitje je niz 48-urnih seminarjev, ki sta ga leta 2009 zasnovala kolektiv Čto delat? in Socialistično gibanje Vpered. Seminarji obravnavajo idejo politične subjektivacije s kolektivnimi praksami, njihov namen pa je spreminjanje utečenih formatov seminarjev in konferenc, in sicer tako, da spodbujajo dialoški, konflikten in oseben odnos do produkcije znanja. V kulturni in politični sferi se zvrsti ogromno dogodkov, ki skušajo nagovarjati teme, povezane s kolektivnostjo in politiziranim subjektom. Vrstijo se predavanja, seminarji, razstave, vendar v večini teh dogodkov ni ničesar res kakorkoli tveganega; ne ustvari se občutek nekega boja za skupno stvar ali solidarnosti. Potruditi se moramo in se zadeve lotiti drugače!

Na tem seminarju v bivšem jugoslovanskem kontekstu, v Ljubljani, se bomo lotili vprašanja, kaj je komunizem, ali ima sploh smisel ponovno črpati iz njegove ideologije ter ali je koncept komunizma v kakem pogledu relevanten za sodobne kulturne prakse.

Uvod
Kam je šel komunizem? To vprašanje se najprej nanaša na ruskega revolucionarnega pisatelja Andreja Platonova. Junak njegovega romana Čevengur se nenadoma zbudi sredi noči in se sprašuje, kam je izginil komunizem, ter ga išče, kot da bi šlo za stvar, predmet, ki naj bi mu pripadal. Socializem ali komunizem je tako stvar želje, tovrstna želja pa, kot pravi Fredric Jameson, še ni našla svojega Freuda ali Lacana. Ko zastavimo vprašanje o komunizmu, nas zanima raziskovanje narave take politične želje, ki - vsaj na področju sodobne teorije in umetnosti - še vedno vztraja kljub propadu t. i. »realnega socializma« ali »komunističnih režimov«.

Navajeni smo na načelo realnosti enodimenzionalne liberalne propagande, ki trdi, da ni nič boljše od sedanjega stanja; v prevodu to pomeni neoliberalno gospodarstvo, ki ga spremlja retorika človekovih pravic in demokracije kot pravne ureditve. Pravijo, da je bil komunizem utopičen projekt, ki se je slabo končal, z nasiljem in totalitarizmom, in da nam zdaj preostane le to, da pozabimo nanj in upamo na boljšo prihodnost za vso družbo ter se posvetimo svojim posameznim življenjem, da uživamo ta večni sedanji trenutek - da izkoristimo vse možnosti in spretnosti in se vzpnemo po denarni piramidi, čeprav pri tem hodimo po glavah drugih.

Po desetletjih pretirane ideološke hiperprodukcije na temo pošastnosti komunizma pa se splošna protikomunistična fobija končuje z novim razočaranjem. Liberalno utopijo, ki je slonela na zamisli svobodnih posameznikov, ki prosto delujejo na prostem trgu, je uničil vdor realnosti svetovne gospodarske, politične in ekološke krize. S tega vidika so postale spet relevantne in aktualne vse razprave o komunizmu, ne le kot o pretekli izkušnji, ampak tudi kot o možni alternativi za prihodnost. Težavno je edino to, da se tega ne jemlje prav resno. Neoliberalne institucije z lahkoto dajejo denar kakršnim koli ustvarjalnim in sofisticiranim kritikom sedanjosti, pri čemer jemljejo za samoumevno, da vse te debate temeljijo na tržni izmenjavi ter da imajo tu misli, o katerih se razpravlja, tržno vrednost. Duh komunizma še vedno tava naokoli in zdi se, da bi se ga lahko končno znebili tako, da ga komodificirajo. Konference in umetniški dogodki, posvečeni komunizmu, se vrstijo drug za drugim, s plačanimi ali neplačanimi govorci, oglaševalski aparat dobro deluje, kolo pa se vrti enako kot prej.

A onkraj te utrujajočega aparata udejanjanja in komodifikacije je tu potencialno še vedno ta povsem nova želja po komunizmu - želja, ki mora biti deljena, ker vsebuje »skupno« komunizma, zahtevo po skupnosti, ki je pri človeških živalih tako dvoumna in problematična. Te zahteve se ne da privatizirati, izračunati in kapitalizirati, saj ne obstaja v posameznikih, ampak med njimi, med nami, izkusimo pa jo lahko v naših poskusih, da bi zgradili ta vmesni prostor, da bi izpostavili sebe v tem »skupnem« in se ga naučili ustvarjati iz tistega, kar imamo kot socialna bitja.

Vabimo vas, da se nam pridružite, da razmišljamo in se pogovarjamo o teh vprašanjih in jih živimo na našem seminarju ter da si zamislite, kaj bi lahko doprinesli k reprezentaciji naše razprave in dveh dni, ki jih bomo preživeli skupaj, v obliki učne igre, ki jo bomo na koncu uprizorili.

Zainteresirani se prijavite s kratko utemeljitvijo
Dmitriju Vilenskemu -
dmvilen@gmail.com
ali
Bojani Piškur -
bojana.piskur@mg-lj.si

Udeležba je brezplačna, vendar zahteva polno sodelovanje 2 dneva in vključuje tudi eno prenočitev v dvorani Zavoda Vitkar na Parmovi 25.

S seboj lahko prinesete spalno vrečo, če je nimate, pa boste dobili odejo.

Zadnji rok za prijavo je 8. junij 2011!

Struktura seminarja

10:00
Prihod udeležencev in zajtrk.

11:00 - 12:30
1.1. Uvodni del
Dmitrij Vilenski in Artjom Magun bosta predstavila temo seminarja.
Uvod v predhodne učne igre, ki jih je organiziral Čto Delat?, bo podala Caplja. Učna igra kot metoda uprizarjanja razprav/debat.

12:45 - 14:15
1.2. Odprta razprava in predstavitev stališč vseh udeležencev. Predlagamo, da vsak udeleženec spregovori o svojem odnosu do teme. Za to razpravo priporočamo nanašanje na lastno prakso in osebno zgodovino.

Dobrodošlo je predvajanje vsega vizualnega gradiva.

14:30
Kosilo

15:30 - 17:00
1.3. - prvi dialoški del
Izmenjava idej, ki se navezujejo na vprašanje komunizma - kakšna vprašanja naj bi zastavljali glede na breme preteklosti in zamišljanje prihodnosti

17:00
Odmor - prosto

18:30 - 20:00
1.4. - drugi dialoški del
O odnosih med umetnostjo in komunizmom

Ali lahko obstaja komunistična umetnost in kultura?
Videoprezentacija Davida Riffa

20:00
Večerja

22:00
Filmske projekcije (s pijačo)
Program - sovjetski filmi in videi iz poznega obdobja - dobrodošli so tudi predlogi udeležencev

01:00 ali pozneje
Spanje

2. DAN 12. junij

10:00
Bujenje in sovjetska aerobika (z Olgo Jegorovo-Caplja)

11:00
Zajtrk

11:30 - 13:30
Uvod v igro
Izmenjava idej o možnostih za scenarij učne igre.

13:30
Kosilo

15:00 - 19:00
Vaje z odmori

19:00
Odmor (prigrizek in pijača)

20:00
Javna uprizoritev učne igre »Kam je šel komunizem?«

22:00
Večerja

23:00
Sklepni del - skupen ples

KONEC