U3: Več kot tukaj in tam - U3 in razširjanje polja sodobne umetnosti; pogovor

04.03.2004

Udeleženci: Željko Blaće, Dunja Kukovec, Nataša Petrešin, Bojana Piškur, Igor Zabel, Adela Železnik, moderator Igor Španjol Kuratorske pozicije, ki so se v preteklih desetih letih zvrstile v okviru trienala, so odpirale številna, pogosto polemična vprašanja. Tokratno diskusijo bomo osredotočili na vlogo U3-ja pri razširjanju polja sodobne umetnosti na nove medijske tehnologije, zvok in v javni prostor. Pri tem se bomo dotaknili problematike muzealiziranja medijske umetnosti in pomena zunanjega kuratorskega pogleda na sodobno produkcijo v Sloveniji.
K zoperstavljanju subjektivnih pogledov na izhodiščni problemski sklop je vabljena strokovna javnost in širše občinstvo.
Sodelujoči:
Željko Blaće je medijski aktivist in vodja programov net kulturnega centra mama v Zagrebu. V svojem prispevku se bo lotil problematiziranja pojma umetnosti novih medijev glede na prvotno vlogo muzeja skozi prežemanje razstavnih zahtev in novomedijske produkcije. V metafori lova na glinene golobe (novi mediji kot premikajoča se tarča) z mrežami za metulje (kolekcionarska želja po zbiranju živega brez poškodb) bo podal tezo o vplivu intenzivnega muzealiziranja na zmanjševanje ?medijskosti? sodobne produkcije novih medijev. Dunja Kukovec je umetnostna zgodovinarka in kustosinja razstave Area Kolaborativa, ki je bila nedavno na ogled v galeriji Škuc. Njen prispevek z naslovom Novi in stari mediji v muzeju: proces ali predmet? bo najprej orisal razlike med mediji, ki se pojavljajo v kontekstu umetnosti. Medtem kot manjši prostori lahko razmerja med dinamičnostjo in statičnostjo obravnavajo veliko bolj subjektivno ali usmerjeno, mora muzej razširiti fizične meje in spremeniti notranjo strukturo, da bo poleg predmetov prikazoval tudi procese, orodja ipd. Nataša Petrešin je svobodna kustosinja in kritičarka iz Ljubljane. V prispevku z naslovom Slovenska sodobna umetnost v sklopu nedavnih geopolitičnih razstav bo skozi izkušnjo dela na razstavi V soteskah Balkana v Kasslu obravnavala vprašanje odnosa med tujim kustosom in slovensko
sodobno umetnostjo. Ob tem se bo dotaknila hermenevtičnega vprašanja mehanizmov zunanjega pogleda in njegovega ?ustreznega prevajanja? slehernega nacionalnega in družbeno-kulturnega konteksta. Bojana Piškur je kustosinja v Moderni galeriji, naslov njenega prispevka je "Med tukaj in tam."
Ideja koncepta muzeja kot dela mesta ni nova, saj je že avantgarda iz začetka prejšnjega stoletja spoznala potrebo po drugačnih konceptih in vlogah umetnosti, ovrednotenja odnosov med razstavnimi prostori, razstavami, obiskovalci...in po iskanju novih načinov prezentacije. Stara delitev na javno in zasebno se je umaknila drugačnim interpretacijam prostora, posledično pa je to vplivalo tudi na razmerja med umetniškimi praksami in nastankom novih identitet, ki so spremenile hierarhične odnose v prostoru. Do pomembnega premika v razmišljanju o prostoru je torej prišlo, ko se je logika vedno prisotnih nasprotij odprla novim interpretacijam znotraj le-teh. Tako umetniški predmet (v galeriji, muzeju, mestu...) ni več izolirana entiteta, pač pa je obravnavan z vidika ?razširjene okolice?, ki mu postane enakovredna. Igor Zabel je muzejski svetnik v Moderni galeriji. Naslov njegovega prispevka je Pogled od tukaj in pogled od tam. Pri tako imenovanih nacionalnih razstavah, kot je tudi U3, se vsakokrat znova zastavlja vprašanje selekcijskih mehanizmov. Koliko ?objektiven? je lahko kuratorska selekcija pri takšnem dogodku in koliko sploh mora biti objektivna? Katere prednosti ima ?notranji? in katere ?zunanji? pogled? Kakšna je funkcija ?zunanjega? kuratorja? Nekatere vidike teh vprašanj bo osvetlil ob zgledih treh tipov razstav, pri katerih je tako ali drugače tudi sam sodeloval: U3, Manifeste in Zagrebškega salona. Adela Železnik je višja kustosinja v Moderni galeriji. Njen prispevek Kje so meje interpretacije? Delo z obiskovalci razstav sodobne umetnosti problematizira muzejsko pedagoško delo, ki s svojo interpretacijo velikokrat preveč posega v samo umetniško delo in zato postaja moteč dejavnik pri njegovem doživljanju. Poleg hipoteze, da je umetniški projekt, ki integralno in interaktivno vključuje tudi gledalce, idealna oblika posredovanja umetnikove ideje, predlaga tudi nekaj modelov dela z obiskovalci, ki so relevantni za muzeje sodobne umetnosti kot odprte, družabne prostore in iniciatorje novih idej. Ne delujejo samo ?tukaj?, temveč aktivno posegajo tudi v prostor ?tam?.