SLAVKO SMOLEJ (1909-1961).GLASNIK GORSKE NARAVE IN ŽELEZARSKE KULTURE

21.12.1999

Fotografski opus Slavka Smoleja je širši slovenski kulturni javnosti še najbolj znan po fotografiji Plavžar, 1950, saj je zaradi pogostih objav postala kar nekakšen prepoznavni znak njegovega fotografskega snovanja. Sedanja študijsko zasnovana razstava pa razkriva, da je tistih nekaj fotografij z železarsko tematiko, ki so še do nedavnega pomenile nekakšen stalni repertoar razmeroma številnih postumnih razstav, le zelo majhen del Smolejevega t.i. Železarskega fotoarhiva. Podobno kot vrh ledene gore nakazujejo razsežnosti prave fotografske kronike, ki z epsko širino izrisuje življenje Železarne Jesenice od začetka tridesetih do konca petdesetih let.
Avtorica razstave je razstavo zasnovala z izvirnimi fotografijami, ki so večinoma del stalne zbirke fotografij Moderne galerije in z reprinti, narejenimi za sedanjo razstavo po izbranih izvirnih negativih, ki so del Železarskega fotoarhiva. Pri razbiranju pomenov Smolejevih fotografij je upoštevala spodbude, ki so fotografije pogojile in jih je mogoče razbrati med drugim tudi iz razmeroma številnih Smolejevih člankov o različnih raziskovanjih, ki se jim je posvečal - od gorske flore, alpinizma, gojenja sviloprejke, do zgodovine železarstva na Gorenjskem - vselej pospremljene s fotografijami.
Ob razstavi je na voljo katalog s tekstom Lare Štrumej.