100. obletnica rojstva slikarja Lojzeta Spacala

Vrtiljak, ok. 1955, č/b fotografija

28. 6. - 12. 8. 2007
Mednarodni grafični likovni center, Pod turnom 3, Ljubljana

LOJZE SPACAL - 100 LET je skupni projekt več inštitucij in umetnikovega vnuka Martina Spacala, s katerim želimo čim širše predstaviti ustvarjalni opus tega likovnega velikana 20. stoletja. S preglednimi razstavami njegovega dela in z izdajo katalogov bomo ponovno dali možnost za ogled že znanih in tudi manj ali celo nepoznanih Spacalovih del. Moderna galerija k obletnici prispeva strokovno pripravo razstave fotografij Lojzeta Spacala, ki bo zaradi prenove Moderne galerije v Mednarodnem Graficnem Likovnem Centru. Kustosinja razstave je mag. Lara Strumej, ki sodeluje tudi pri pripravi strokovne publikacije.

Slikarjevo oko in fotoaparat
Fotografsko prisvajanje stvarnosti Lojzeta Spacala
Fotografija je bila eno od področij vizualnega zapisovanja, po katerem je Lojze Spacal posegel najprej in od katerega se ni nikoli ločil, a je bilo kljub temu do nedavnega povsem nepoznano. Da se s Spacalovo fotografijo seznanjamo tako pozno, je nemalo kriv tudi umetnik sam, saj jo je le bežno omenil v nekaterih zgodnejših intervjujih, in še to samo v povezavi s svojim izgnanstvom v Accetturi na jugu Italije v začetku tridesetih let, kamor segajo tudi začetki zgodbe o Spacalu fotografu. Da je namreč v izgnanstvu lahko preživel, je domače prosil, da so mu poslali njegov stari fotoaparat, Leico, nakar se je kot pravi poklicni fotograf lotil fotografiranja tamkajšnjih pomembnih dogodkov in portretiranja domačinov.

Ko je Spacal stopil na slikarsko pot, je fotografiral le še v povezavi s svojimi slikarskimi težnjami. Fotografija je bila del njegovega likovnega mišljenja, v katerem je bilo vse njegovo likovno ustvarjanje od risanja, slikanja do grafičnega snovanja prepleteno v istem in nenehnem iskanju, porajajočem se iz dialektičnega odnosa med avtorjevo interakcijo z zunanjim svetom in zakonitostmi njegovega notranjega sveta.

Spacalovi fotografski posnetki so nastajali spontano med njegovimi pohajanji ob morju, v pristaniščih, solinah, škverih, po Istri in Krasu, pri čemer ga je vodila njegova slikarska predstava. Predmet njegove fotografske pozornosti so bile posebnosti primorske in kraške stvarnosti, o katerih je premišljeval kot slikar in jih poznamo iz njegovih risb, grafik, slik in tapiserij - od kraških pregrad, plotov in gankov, senenih kopic, zrcaljenja na vodni gladini, ribiških mrež, solin in čolnov, do kraških dvorišč. Glede na ikonografsko, ponekod pa tudi formalno sorodnost avtorjevih fotografskih in slikarskih podob sklepamo, da je imela fotografija v njegovem ustvarjalnem procesu podoben pomen kot skice in študijske risbe. V zgodnejšem obdobju je zaslediti posnetke, ki so bili predloga slikam Kmetica (1946) in Predica (1946) ter grafikam Baladur v Istri (1950) in Kraška pregrada (1950). Pozneje, ko je umetnika v slikarstvu začela zanimati lastna vizija sveta, v kateri ni več zaslediti jasnih analogij z zunanjim svetom, pa so fotografije služile predvsem njegovemu motrenju, analiziranju in poglabljanju v prvinskost primorske in kraške stvarnosti, iz katere je jemal snov za svoj modernistično stilizirani slikarski jezik.

Kmetica, 1945, č/b fotografija; Kmetica, 1946, olje na platno


Kotlar, ok. 1932, č/b fotografija, rjavo tonirana

Temu spoznanju bo sledila tudi postavitev razstave, ki zaradi skorajšnje prenove Moderne galerije ne bo na ogled v njeni stavbi, temveč v Mednarodnem grafičnem likovnem centru, kjer so ji kolegi prijazno odstopili del razstavnih prostorov. Na razstavi bodo poleg redkih najzgodnejših fotografij, ki jih je avtor prinesel s seboj iz izgnanstva, mogoče videti fotografske posnetke, nastale od konca druge svetovne vojne do zgodnjih sedemdesetih let, poleg njih pa risbe, dve sliki in grafike, ki razkrivajo, da mu je fotografija dejansko pomenila vizualno oporo pri predelovanju vidnega v grafiko ali sliko.

Razstavljenih bo devetindevetdeset fotografij, med njimi razmeroma precej kontaktnih kopij, in osemnajst drugih del - risb, grafik, slik in osnutek za sceno opere Istrska svatba. Posodili so jih Mednarodni grafični likovni center, Galerija Lojzeta Spacala v Štanjelu, Zveza slovenskih društev iz Trsta, ena grafika je iz zbirk Moderne galerije, nekaj del pa iz umetnikove zapuščine v družinski lasti.

Razstavo bo spremljal katalog v slovenščini in angleščini, eden od šestih iz celote publikacij, posvečene stoti obletnici rojstva Lojzeta Spacala. Tekst avtorice Lare Štrumej spremlja bogato slikovno gradivo: poleg samih fotografij tudi nekaj risb, grafik in slik, ki ilustrirajo v tekstu opredeljeno spoznanje o medsebojni odvisnosti Spacalove fotografije in njegove umetnosti.

Kamnita stena s senco, ok. 1965, č/b fotografija in risba s črnim flomastrom


Izdajo kataloga je prijazno omogočilo podjetje ISTRABENZ.