ANTONIO LAUER TOMISLAV GOTOVAC, Zameo ih vjetar / Prohujalo sa vihorom / V vrtincu / Gone With the Wind

24. september - 25. oktober 2009
Mala galerija, Slovenska cesta 35, Ljubljana


Kustosinja razstave: Bojana Piškur
Spremni tekst v katalogu: Stevan Vuković

Tomislav Gotovac se je rodil v Somborju leta 1937. Med 1955 - 1956 je študiral na Fakulteti za arhitekturo v Zagrebu, od leta 1967 pa režijo na beograjski Akademiji za gledališče, film, radio in televizijo. Leta 1972 je bil politično preganjan zaradi sodelovanja v filmu Lazarja Stojanovića Plastični Jezus. Do 1976 zato ni mogel diplomirati. Svojo "anarhofilmsko" kariero je začel v zgodnjih 60' s serijami fotografij, številnimi performansi in akcijami, ter eksperimentalnimi / strukturalističnimi filmi (kot na primer trilogija), Smer (Stevens-Duke), Krožnica (Jutkevič-Count), Modri jezdec (Godard-Art) ). Prvi performans je tako izvedel že leta 1954 v Mostarju, prvo fotografsko serijo leta 1962 v Zagrebu (Kazanje časopisa Elle, ki se nahaja v zbirki 2000+ Moderne galerije), istega leta tudi prvi amaterski film Smrt v Kinoklubu Zagreb.

Velja za avtorja, ki je s svojimi inovacijami močno vplival na naslednje generacije umetnikov in filmskih avtorjev. Razstavljal je na številnih razstavah doma in v tujini, tudi kot performer in avtor hepeningov (na primer Streaking - gibanje golega moškega telesa po mestnem središču, Sremska ulica, Beograd, 12.5.1971 ob 12. uri) njegovi filmi so bili prikazani na mnogih filmskih festivalih (GEFF, Zagreb, 1963 - 1970; The Third Avant-garde Film Festival, London, 1979 ...). Prav tako je sodeloval v antologijskih predstavitvah (Other Side, European Avant-Garde Cinema 1960-1980, American Federation of Arts, New York, 1983; Avant-Garde Films and Videos from Central Europe, London, 1998...). Tomislav Gotovac je nedvomno umetnik, katerega dela so večplastna in v katerih se prepletajo tako likovne prakse, kot avantgardni, eksperimentalni, igrani in dokumentarni film, performans, body art in konceptualna umetnost. Od 1941 do 1967 in od 1975 dalje živi in dela v Zagrebu. Leta 2005 je spremenil ime v Antonio Lauer.

Naslov njegove razstave v Mali galeriji je referenca na film V vrtincu, a ne toliko po konceptualni plati kot po ideji, ki je pri njem prisotna že vse od začetka njegovega ustvarjanja oziroma kot je napisal Stevan Vuković v spremnem tekstu v katalogu:
»Pri devetih letih je začel oblikovati referenčni sistem, ki je temeljil na gledanju filmov. S prijateljem, ki je bil takrat, leta 1946, star že deset let, ni samo skoraj obsedeno gledal filme, temveč je začel tudi zbirati podatke o filmih in njihovih ustvarjalcih ter primere materialne kulture, povezane s svetom kinematografov. To počne še danes. Spremenili so se samo načini, kako je zbrani material uporabljen. Natančneje, ti načini so postali bolj raznoliki. Primere materialne kulture lepi, jih sestavlja v kolaže ali asemblaže, jih predstavlja na razstavah, shranjuje ali njihovo zbiranje spremeni v performans. Zbrane podatke uporablja kot referenco različnih dejavnosti, s katerimi se ukvarja in ki so pozneje kodirane kot umetniške. Vse, kar počne, je torej poklon določenemu filmu, filmskemu režiserju ali vrsti filmskih režiserjev, pri tem pa je treba upoštevati, da ne razlikuje med umetnostjo in življenjem, saj je kot umetnost kodiral tudi svojo službo bančnega uradnika in jo poimenoval Službena akcija.«

Poleg performansa in filmov bodo na razstavi še ready-made predmeti: ostanki performansa z naslovom Čiščenje javnih prostorov, ki se je zgodil 28. maja 1981 na Cvjetnem trgu v Zagrebu od štirih do osmih popoldne in vsebujejo kup odpadlega listja, praznih cigaretnih škatel, cigaretnih ogorkov, koščkov papirja ter kar nekaj neprepoznavnih snovi, ki jih je vedno mogoče najti na vsaki mestni ulici. Poleg tega pa Hommage Christu, plastične vrečke za smeti, polne številk lokalnih časopisov iz obdobja od leta 1981 do 1989: Vjesnika, Večernjega lista, Poleta in Studentskega lista.

Vuković napiše: »Tako kot objektiv kamere zaustavi čas, ko se osredotoči na majhne vsakdanje predmete, mimoidoče in domačine, ki jih vsak pozna, je tudi ta instalacija ohranila materialno kulturo vsakdana kot fragment nekega časa, kraja in družbenega okolja. Če je za Tomislava vse film in če svobodno, po lastni volji izbira filme ter iz njih ustvarja instalacije, zakaj ne bi izbiral smeti z ulice, še zlasti, če to počne, ko je v kadru in po lastnem scenariju igra hišnika? Oziroma zakaj bi izrezoval iz revij in ustvarjal kolaže, če je mogoče cele revije ohraniti kot ready-made kolaže in jih kot take razstaviti, spravljene v vrečah za smeti?«


Dogodki ob razstavi:

Performans in odprtje razstave v četrtek, 24. septembra, ob 20. uri v Mali galeriji.

Projekt je podprlo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.


Mala galerija je odprta vsak dan razen ponedeljka od 10.00 do 15.30 in od 16.00 do 18.00. Vstop prost.