Styria, 1891

Razgibana zgodovina alegoričnega bronastega kipa, ki ga je ustvaril Hans Brandstetter leta 1891.

Hans Brandstetter, ustvarjalec kipa Styria, ki je bil rojen leta 1854, je od leta 1870, ko je postal vajenec, do svoje smrti 4. januarja 1925 živel skorajda neprekinjeno v Gradcu, kjer je bil od leta 1891 tudi profesor na državni obrtni šoli. Bil je najustvarjalnejši med graškimi kiparji v tedanjem času. Tako v stilistični kot tudi tematski usmeritvi njegovega širokega, historizmu namenjenega dela se odraža pozno 19. stoletje, ki je v javnem prostoru Gradca zaznamovano z mnogimi deli. Že številčnost njegovih del daje mestu ob Muri, ki je takrat doživelo pravi razcvet gradnje, značilni pečat.

Gradec je bil v 19. stoletju neverjetno hitro rastoče mesto, v katerem so iz dneva v dan gradili gledališča, univerze in cerkve. Hans Brandstetter je oblikoval figuralne kipe na univerzi, ki jo je odprl cesar, kot tudi na stavbah tehniške univerze, opere in nove mestne hiše. Največje naročilo zanj je bila oprema cerkve Jezusovega srca, ki je monumentalna, novogotska opečna zgradba. Styria in njeno alegorično nasprotje, Avstrija, sta okrasila takratni novi glavni most.

Gradec je bil v 19. stoletju tudi »Pensionopolis«, glavno mesto premožnih upokojencev, priljubljen kraj za večer življenja in zadnje mesto za počitek vojaških in meščanskih elit. Še hitreje kot stanovanjske četrti v času historizma sedemdesetih let 19. stoletja (nem. Gründerzeit) so rasla pokopališča. Nagrobni kipi so bili za kiparja Brandstetterja pomemben vir dohodka.

Tudi bronasti kip Styria iz leta 1891 nam stopa naproti kot otrok svojega časa - ona in njena sestra, Avstrija, ki ji je nekoč stala nasproti na glavnem mostu. Kot ženska alegorija pokrajine oz. naroda sta bila oba kipa v Evropi, ki so ju zaznamovali nacionalizem in tekmujoče velesile, na predvečer prve svetovne vojne v dobri družbi. Isolde Wilding, ki je leta 1988 doktorirala na graški univerzi Karla-Franca z disertacijo o Hansu Brandstetterju, ju primerja z Germanijo R. Siemeringa (1888) v Leipzigu in z Borussio na dvorišču berlinske dvorane slave (R. Begas, 1857) ali z nacionalnim spomenikom na Niederwaldu J. Schillinga (1883).

In vendar se alegorični par Hansa Brandstetterja precej razlikuje od omenjenih dam: Styria prav tako kot Avstrija deluje v reprezentativni pozi manj junaško kot primerljivi objekti. Umetnik je gesto vladavine obdal s skorajda tiho žensko gracijo, patetičnost je zmehčana z eleganco in drobnostjo. Brandstetter je ustvaril vsega skupaj tri alegorije, ki jih je imenoval Avstrija: Styria je med temi najmlajša. V obliki sledi (izgubljenemu) vzoru, ki je bil zasnovan za čelno skupino tehniške univerze, Avstrija tam ščiti umetnost in znanost. Tretji izmed teh treh alegoričnih kipov Avstrije obstaja samo kot model, verjetno za vojaški spomenik: v drži, ki spominja na mater božjo, stoji nad smrtno ranjenim vojakom.

Druga Brandstetterjeva alegorija Styria ni znana. Očitno je kip ustvaril zato, da bi imela Avstrija na glavnem mostu kip na nasprotni strani. Glede izbire teme lahko ugotovimo, da je bil Brandstetter, ki je bil rojen v Berndorfu pri Hitzendorfu, nedvomno povezan s svojo domovino. Še danes zelo čaščeni štajerski domovinski pesnik Peter Rosegger je bil med njegovimi najožjimi prijatelji. Študentski organizaciji Schlaraffiji, katere člana sta bila oba, je tudi posvetil alegorijo.

Kip Avstrija bronastega para ima prav tako kot njene materinsko-zaščitniške predhodnice kot znak miru meč v nožnici. Styria drži navzdol visečo rezilo meča v desnici. Z levico drži ščit z deželnim grbom. V primerjavi z Avstrijo, ki svoj pogled poveša diagonalno navzdol, deluje Styria kot budna in pazljiva. Njeno glavo krona venec iz hrastovega listja, bogato nagubano obleko drži mečni pas.

Na prvotnem kraju postavitve, na glavnem mostu, ki je bil zgrajen leta 1892, sta stala oba bronasta kipa na obeliskih, ki so ju kronali kapiteli, ki so jih krasile bogato oblikovane svetilke pod vsakokratnim grbom. Styria je gledala proti jugu, proti južni in spodnji slovenski Štajerski, medtem ko je Avstrija svoj obraz obrnila proti severu, na Dunaj.

Leta 1965 je bil zgrajen novi most brez okraskov, da bi bila ustvarjena prosta pot za glavno prometno os med središčem in železniško postajo, ki jo je načrtoval podžupan in mestni svetnik za gradnje Josef Stöffler iz ljudske stranke (ÖVP). Cona za pešce, ki je bila uvedena pozneje v zgodovinskem središču mesta, je tej ambiciozni inovativni zgradbi vendarle odvzela namen.

Obravnava obeh bronastih kipov, ki je temu sledila, zelo jasno ponazarja takratno manjkajočo zavest o kulturni ali pa tudi umetniški vrednosti dela Hansa Brandstetterja.

Pet let sta kipa Styria in Avstrija ležala na zemljišču v predmestju na komunalnem odlagališču poleg zbirališča za staro kovino na travniku. Še hujše stvari so se zgodile s kiparskim okrasjem mestne hiše, ki so ga po odstranitvi razbili, da so ga lahko uporabili kot podlago za cesto, kot je povedal vnuk Hansa Brandstetterja dr. Herwig Brandstetter. Poročanje v časopisu o mizernem položaju obeh »dam« je njegovega vnuka spodbudilo, da si je prizadeval za ponovno postavitev kipov Styria in Avstrija.

Pod županom Gustavom Scherbaumom in mestno svetnico Anno Puschnik, oba sta bila iz socialnodemokratske stranke (SPÖ), sta oba kipa leta 1970 končno našla svoje mesto v mestnem parku, kjer od takrat obrobljata os med studencem in Glacijem v smeri cerkve Leechkirche. Dr. Herwig Brandstetter je nasprotoval postavitvi obeh bronastih kipov na platoju grajskega griča pri cisterni, ki jo krasi kovani nadstrešek v obliki brajde, in sicer iz estetskih razlogov. Izviren je napis na novem podstavku, ki omenja 25. obletnico Republike Avstrije kot povod za ponovno postavitev, čeprav kip Avstrija še zmeraj krasijo simboli habsburške monarhije.

mag. Hermann Götz, kulturni publicist in glavni urednik družbe BSX Bader & Schmölzer GmbH


Viri

Isolde Wilding: Der Bildhauer Hans Brandstetter (1854-1926). Leben und Werk. (Kipar Hans Brandstetter (1854-1926). Življenje in delo.) Disertacija. Karl-Franzens-Universität Graz, junij 1988.

Gabriela Stieber: Hans Brandstetter. 1854-1925. Festschrift aus Anlass des 150. Geburtstages (4. Jänner 2005) (Zbornik ob 150. obletnici rojstva (4. januarja 2005), izd. oddelek za kulturo trške občine Hitzendorf.

Pogovor z dr. Herwigom Brandstetterjem, vnukom Hansa Brandstetterja.