Vlada (Republike Slovenije) je junija lani sprejela sklep o preimenovanju letališča Brnik v letališče Jožeta Pučnika Ljubljana brez posvetovanja s širšo javnostjo, zato je bilo presenečenje slednjih toliko večje... Spletni časopis 24ur.com je v času 7. do 13. junija izvedel anketo. Na vprašanje »Ali se strinjate s preimenovanjem letališča Brnik v Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana« so prejeli 10.444 odgovorov. Kar 85 odstotkov anketirancev se s preimenovanjem ni strinjalo, 12 odstotkov se jih je strinjalo, 3 odstotki anketirancev pa so odgovorili z »ne vem, me ne zanima«.
Dnevnik, objektiv, 23. 2. 2008
Modernizacija mest je vzpodbudila proces homogenizacije urbanega prostora in njegovo muzealizacijo. S tem ko so pričele izginjati lokacije urbanih nasprotij, se je urbani prostor poenotil v prostor potrošnje in spektakla. Tesna povezava modernosti in spektakla je vidna prav v tej točki, t.j. v kreiranju podobe in mita o totalnem in univerzalnem. Ta proces v mestu izkušamo še danes. Za ponovno odkritje mesta je potrebno mimo dnevne rutine ustvariti nove »prostore produktivnih kontradikcij«, nove nepredvidljive »situacije« in elemente, ki nastopajo proti totalizaciji prostora in njegovi unifikaciji.
Borba za poimenovanje ulic, trgov, pristanišč in letališč je ena od pomembnih ideoloških bitk za simbolno prilaščanje teritorija. Imena, ki jih srečujemo vsak
dan na mestnih ulicah delujejo predvsem na nezavedni ravni: povezana so z identitetami, projekcijami, željami, politikami moči ipd. Morda prav zato v središču našega glavnega mesta ni ulice ali trga, ki bi bil poimenovan po ženski.
Družbeni prostor modernega mesta obvladujejo številne delitve mdr. tudi na javno in privatno sfero. Ta delitev deluje na več nivojih, hkrati pa kot metaforična in ideološka razporeditev sfer celo strukturira pomen pojmov moškega in ženskega. Javni prostor moderne je tako po definiciji prostor moških - prostor delovanja in prostor posedovanja.
V domači zgodovini poznamo številne izjemne ženske, ki so kljub konzervativnemu in sovražnemu okolju dosegle izredne dosežke v vseh sferah družbenega življenja.
S projektom Pozor-ženska v mestu! sprožamo proces (začasnega) preimenovanje ulic v mestnem središču Ljubljane. S preimenovanjem ustvarjamo novo simbolno kartografijo prestolnice in jo povezujemo z izjemnimi individualnimi sposobnostmi zamolčanih posameznic zgodovine kot so: odločnost, individualizem, nekonformizem, vztrajnost, pogum, radikalnost, svetovljanstvo - v njihovi najčistejši obliki.
Ulica Alme Karlin (Kersnikova ulica)
Ulica Ljube Prenner (Tavčarjeva ulica)
Ulica Branislave Sušnik (Slovenska cesta)
Trg Ivane Kobilce (Kongresni trg)
Ulica Elvire Dolinar (Igriška ulica)
Ulica Pie Mlakar (Tržaška cesta)
Trg Ite Rine (Stari trg)
Cesta Angele Vode (Celovška cesta)
Alma Karlin (1889-1950) pisateljica, poliglotka, etnografinja
Ljuba Prenner (1906-1977) odvetnica, pisateljica
Branislava Sušnik (1920-1996) antropologinja
Elvira Dolinar (1870-1961) publicistka, feministka
Ivana Kobilca (1861-1926) slikarka
Pia Mlakar (1908-2000) plesalka
Ita Rina (1907-1979) filmska igralka
Angela Vode (1892-1985) publicistka, aktivistka za ženske pravice
Windischerjeva ulica 2
1000 Ljubljana
Tel.
MG+: 01 2416 800,
01 2416 834,
+MSUM: 01 2416 825
Fax: 01 2514 120
E-mail: info@mg-lj.si
MG+MSUM
Zgodovina MG
Prenova MG
Otvoritev prenovljene MG
Zaposleni