Nika Autor: Novice so naše!

Slava Klavora poleti 1938 v Kamniških planinah, Fototeka Muzeja narodne osvoboditve Maribor

27.1. 2014 - 26.4.2015
Muzej sodobne umetnosti Metelkova, Maistrova 3

Naslov razstave Novice so naše! je parafraza dveh znamenitih filmskih del, ameriškega obzornika Končno smo izvedeli (Finally Got the News) iz leta 1971 in zgodnjega francoskega obzornika Življenje je naše (La vie est a nous) iz leta 1936. Prvi film je skupno delo filmsko aktivistične skupine Newsreel in Lige revolucionarnih temnopoltih delavcev (League of Revolutionary Black Workers) in govori o položaju delavcev avtomobilske industrije v Detroitu. Življenje je naše je politično-propagandni film Jeana Renoirja, ki je bil narejen po naročilu francoske komunistične partije in govori o položaju delavskega razreda v Franciji. Vodilo obeh umetniških del je raziskovanje prepleta podobe in takrat aktualne politično-družbene situacije ter dialektika montaže, mišljenja in družbenega angažmaja. Podobno kot pri obeh zgodovinskih obzornikih je vodilo umetniških del, predstavljenih na razstavi Novice so naše!, raziskovanje prepleta podobe in poskusa družbenega angažmaja.

Razstava Novice so naše! predstavlja nadaljevanje raziskovalno-umetniškega dela in razstave z istim naslovom, ki je bila na povabilo kustosinje Nataše Petrešin - Bachelez prvič predstavljena v muzeju Jeu de Paume v Parizu od februarja do maja 2014, v okviru njenega enoletnega kuratorskega projekta Zgodbe o empatiji (Histoires d'empathie) Tokratna razstava poleg filmskih del ponuja na ogled še dokumentarno gradivo, ki izhaja iz vizualno-raziskovalnega materiala, pridobljenega v sodelovanju z Obzorniško Fronto.

Na povabilo kustosinje razstave, Bojane Piškur, bodo ob Filmskem Obzorniku 55 (2013), Solidarnosti (2011) in V deželi medvedov (2012) prvič pokazana tudi nova dela: Za Slavo (2014) in Falshes Bild (2014) ter ostalo dokumentarno gradivo. Iz zbirke Obzorniške Fronte pa bo na ogled Karl Marx med nami (2013) avtorja Jurija Medena.

Prvi del razstave predstavlja fragmente, zapise, fotografije in video dela, ki skušajo preko podobe preizpraševati zgodovino in ekonomsko dinamiko bivše skupne države SFRJ s poudarkom na paradigmatičnem primeru propada industrijskega središča Podravja, jugoslovanskega Manchestra, kakor so ga nekoč poimenovali, mesta Maribor. Obravnavana vsebina odpira vprašanja, vezana na družbene in politične premike, ki so določali ekonomsko, politično in družbeno dinamiko mesta. Maribor kot mesto okupacije, mesto industrializacije in deindustrializacije, mesto, zaznamovano s propadom skupne države, vojne in krize.

Drugi del razstave poskuša ista vprašanja misliti širše, eksperimentalno, bolj drzno (Karl Marx med nami, V deželi medvedov ...). V ospredju je historični vidik eksperimentalne obzorniške filmske forme, ki ga predstavlja izbor treh jugoslovanskih filmov. Dokumentarno-esejistične filmske prakse so bile v nekdanji Jugoslaviji redka, a nadvse dragocena oblika političnega filma. Z njim so angažirani cineasti v 60. letih sondirali nevralgična območja in skušali tisto, kar je po večini ostalo nevidno, ujeti v objektive filmskih kamer. Zapisnik (1964) Aleksandra Petrovića, Solza na obrazu (Suza na licu 1965) Stjepana Zaninovića in Junijska gibanja (Lipanjska gibanja,1969) Želimirja Žilnika so dela, ki so nastala v drugačnih časih in prostorih, za različnimi montažnimi mizami in so redko videna in vidna. Izbor treh filmov je kuriral Andrej Šprah in bo na ogled ves čas razstave.

Ob razstavi je izšla tudi brošura v kateri so zbrani trije teksti. Prvi govori o genealogiji obzornika kot subverzivne in politične forme upora (Ciril Oberstar), sledi recenzija razstave Novice so naše!, kot je bila predstavljena v Parizu 2014 (Darran Andersson), brošuro pa zaključuje refleksija eksperimentalnega filma Filmski obzornik 55 (Andrej Šprah). Kot dodatek je k razstavnemu katalogu priložen ponatis zloženke, v kateri Andrej Šprah razmišlja o filmu Karl Marx med nami. [Nika Autor]

Zahvale: Jugoslovenska Kinoteka v Beogradu, Dunav film, Zastava film, Muzej narodne osvoboditve Maribor, Želimir Žilnik.

Projekt je podprlo: