VLASTA DELIMAR: Zrela ženska

Vlasta Delimar, otvoritveni performans, +MSUM, foto: Dejan Habicht

17. 10. 2014 - 11. 1. 2015
Muzej sodobne umetnosti Metelkova, Maistrova 3

Razstava je delni prenos umetničine retrospektive v Muzeju suvremene umjetnosti v Zagrebu, ki je nastala ob 35-letnici umetničinega delovanja.

Razstava je na ogled samo še do nedelje, 11.1.2015. Vabimo na zadnje javno vodstvo, ki bo v nedeljo, 11. 1. 2015, ob 11.00. Vodila bo kustosinja Adela Železnik.

Na povezavi si oglejte spot, ki ga je Vlasta Delimar posnela z LET3 na svoji razstavi v MSU Zagreb.

Vlasta Delimar se je pričela ukvarjati z umetnostjo konec sedemdesetih let, ko je bila postkonceptualistična scena na Hrvaškem in v bivši Jugoslaviji v polnem razcvetu. Od vsega začetka je gradila umetniški opus na zelo samosvoj, neposreden način. Na smer in način njenega umetniškega delovanja je zelo vplivalo druženje s člani Grupe šesterice avtorjev in umetniki, ki so se zbirali okrog alternativnega delovnega in razstavnega prostora Podroom in pozneje Galerije Proširenih medija. Vlasta Delimar je odklanjala formalno (umetnostno) izobrazbo kot nezadostno, konservativno in zastarelo ter prekinila s tradicionalnimi principi konstruiranja umetniškega dela. Namesto tega se je osredotočila na akcije, happeninge in performanse. Z izbiro telesa kot primarnega sredstva delovanja je utrdila svojo pozicijo samosvoje in izstopajoče umetnice, brez enakovrednih naslednic ali predhodnic. Likovna kritika je poskušala njeno delo v devetdesetih letih opredeliti kot opus, ki pripada feminističnemu tipu umetnosti, delu umetnika v prvi osebi, izražanju telesa, ego tripu ...

Vlasta Delimar vztrajno in dosledno zavrača interpretacije, ki njeno delo označujejo kot »žensko« ali »feministično«, ter poudarja, da je umetnost univerzalna, in ne razdeljena na moško ali žensko. Noče se identificirati ali pripadati nobeni ideologiji. Odklanja umeščanje v kakršnekoli strukture, upira se organizacijam in ideologijam, vztraja in se bori za svojo individualnost ter tako ohranja prostor, ki je osvobojen vseh norm in znotraj katerega lahko svobodno razvija svoj svet, ustvarjalnost ter čistost in brezkompromisnost umetniškega izraza. V prvih performansih je preučevala odnose med moškim in žensko in jih je realizirala skupaj z Željkom Jermanom. Ob njih je izvedla tudi niz akcij, ki so se dogajale zunaj galerijskega prostora z namenom, da vzpostavijo neposreden odnos s publiko. V delih iz osemdesetih let (ta vključujejo fotografijo, kombinirane tehnike in medije, instalacije ter performanse), se umetnica ukvarja s položajem ženske kot družbenega in ustvarjalnega bitja, oziroma njene raznorodne vloge gospodinje, matere, umetnice, ljubimke. S tem razširja domet lastne senzibilnosti in senzualnosti.

Kontinuirano izvajanje performansov od konca sedemdesetih let do danes, vključno z intimnimi, velikokrat provokativnimi performansi, kot je danes že antologijska Lady Godiva v Zagrebu leta 2001, uvršča Vlasto Delimar - ob Tomislavu Gotovcu /Antoniu Lauerju - med najpomembnejše hrvaške protagoniste body arta.

Leta 2005 je Vlasta Delimar pričela s projektom Moja zemlja Štaglinec, ki je prerastel v mednarodno druženje umetnikov na posestvu v vasi Štaglinec nedaleč od Koprivnice.

Tema te manifestacije je zemlja v vseh pogledih, od prabitnega do metafizičnega pojmovanja zemlje, ki ga umetniki interpretirajo v performansih in akcijah, instalacijah, videih, fotografiji in zvočnih delih.

Arhiv dogodkov:

Petek, 21. 11. 2014, ob 17.00 - pogovor z Vlasto Delimar