Anej Korsika: "Demokratični socializem: od Santiaga do Ljubljane"

Salvador Allende, foto: Armindo Cardoso, Biblioteca Nacional Digital, Santiago, Čile

Torek, 9. 9. 2014, ob 18.00
Muzej sodobne umetnosti Metelkova, Maistrova 3

Vabimo vas na predavanje Aneja Korsike, ki bo v torek, 9. 9. 2014, ob 18. uri v seminarju +MSUM-a.

Henry Kissinger je nekoč dejal: "Ne vem, zakaj bi morali mirno gledati, da zgolj zaradi neodgovornosti njenega prebivalstva neka država postane komunistična." In ko je bil leta 1970 na demokratičnih volitvah v Čilu izvoljen Salvador Allende, ZDA tega niso mirno gledale. Po treh letih organiziranih mednarodnih pritiskov pod taktirko Washingtona, sklepanja zavezništev s silami reakcije v Čilu, je Američanom uspelo. Zgodil se je prvi 11. september, tisti, ki se ga precej bolj redko spominjamo kot veliko bolj slavnega "ameriškega 11. septembra". Vojaški udar, ki se je tega dne zgodil v Čilu, je strmoglavil Allendeja in ustoličil generala Augusta Pinocheta. V času Pinochetovega režima je bilo interniranih okrog 80.000 političnih zapornikov, ubitih več kot 3.000 državljanov in mučenih vsaj 30.000 ljudi. Prav to je obdobje, ki ga je neoliberalna šola čikaških ekonomistov na čelu z Miltonom Friedmanom poimenovala "čilski čudež".

Primer Čila je pokazal, da je demokratični socializem v praksi sposoben konkretnih politik za izrazito izboljšanje življenjskega položaja ljudi in da so to na volitvah spoznali in nagradili tudi volivci. Vendar zaradi mednarodnih razmerij moči, ko so čilsko soseščino sestavljale vlade, podrejene ZDA, in notranjepolitičnih razmerij moči, ko je imela opozicija nadzor nad sodstvom in zakonodajo, predvsem pa vojsko, tega projekta ni bilo mogoče uresničiti oziroma nadaljevati. Ne zato, ker bi bil slab sam na sebi, temveč zato, ker tiste sile, ki so se zarotile proti njemu, niso imele nikakršnih pomislekov pri poseganju po najbolj nedemokratičnih sredstvih, ki so jim bila na razpolago.

Štirideset let kasneje ima svet povsem drugačno podobo, nekoč mogočni svetovni igralci (npr. Sovjetska zveza in Jugoslavija) danes več ne obstajajo. Drugi, v prvi vrsti ZDA, so postali svetovni hegemon, vendar je njihova vloga svetovnega policista pod vedno večjim vprašajem. Ali lahko projektu demokratičnega socializma danes uspe kaj bolje kot v Čilu nekoč in kakšno je sploh mesto in poslanstvo politik, ki se zoperstavljajo diktaturi kapitala, bodo vprašanja, ki si jih bomo zadali ob bližajoči obletnici pozabljenega 11. septembra.

Anej Korsika je član Iniciative za demokratični socializem in Inštituta za delavske študije. Predavanje je del programa mednarodne razstave Politizacija prijateljstva.