Matej Andraž Vogrinčič: Šport in šah

4.9. - 5. 10. 2014
Muzejska ploščad pred +MSUM-om

Kustos projekta: Igor Španjol

Vabimo vas na odprtje projekta Šport in šah Mateja Andraža Vogrinčiča v četrtek, 4. 9. 2014, ob 20. uri na muzejsko ploščad pred +MSUM-om.

Vogrinčič (1970, Ljubljana) od začetka devetdesetih let postavlja site-specific intervencije v urbana in naravna okolja. Mednarodno prepoznavnost je dosegel s postavitvami, ki upoštevajo specifične lokalne prostore, tradicije in zgodovine ter običajne ali zanemarjene prostore zapolnjuje s še bolj običajnimi objekti. Temeljno izhodišče njegovega prijema je vedno prostor, ki dopušča možnost spremembe koncepta v samem procesu dela. Pri tem se pogosto nanaša na neposredne povezave z lokalnim kontekstom in skupnostmi, ki mu pomagajo pri izpeljavi projektov oziroma transformaciji prostorov.

Delo Šport in šah na muzejski ploščadi pred + MSUM-om na približno 300 kvadratnih metrih formalno sledi ambivalentnemu rezu v pokrajino, ki sta ga z Vukom Ćosićem prepoznala že leta 2008 v projektu rekonstrukcije tlorisa rojstne hiše Jožeta Plečnika v okviru projekta Moderne galerije Muzej na cesti. Tokrat je v ospredju vizualni instrumentarij večnamenskih športnih igrišč, ki je osnova za posebno intervencijo: zasnove igrišč za nogomet, košarko, odbojko, rokomet in badminton, za razliko od običjnih igrišč, kjer so črte z različnimi barvami narisane neposredno na tla, bodo na tem igrišču trodimenzionalne, narajene iz bleščečega aluminija. Igrišče tako ne bo namenjeno športnemu udejstvovanju ampak le občudovanju.

Kljub pregovorni nezdružljivosti in stereotipom je v športu namreč ogromno iracionalnosti in kreativnosti, v umetnosti pa veliko občutka za tempiranje in strategije. Največji del športnih in umetnostnih aktivnosti poteka izven mainstreama. V analizah obeh - predvsem s stališča medijske industrije prostega časa - se predajanje užitku prepleta s kritičnim razčlenjevanjem sistema: ne športa ne umetnosti ne moremo ločevati od pogojev produkcije in konteksta reprodukcije za gledalce. Norbert Elias pravi, da je vsak šport skupinski ker vedno gre za tekmovanje med posamezniki oz. razmerja med ljudmi. Pojmovanje športa kot vase zaprtega, samozadostnega katarzičnega početja je naivno in isto velja za umetnostno produkcijo. Tudi sodobno umetnost sestavlja vrsta pojavov, ki so diskurzivno vpeti v širši družbeni prostor.
Poudarjanje pomena napetosti igre nad rezultati zmage ima v umetnosti ekvivalent v poudarjanju procesa pred končnim izdelkom. V športu boj mora potekati po določenih pravilih, tako kot umetnostna produkcija poteka po zakonitostih umetnostnega sistema. Pravila igre se navzven spreminjajo: pod istimi pojmi (nogomet, slikarstvo) so v 19. stoletju razumeli nekaj popolnoma drugega kot danes. Po drugi strani pa gre pri teh spremembah samo za vprašanje forme, ko nas tisto kar vidimo zaslepi in zaradi tega lahko spregledamo bistvo. V jedru pa pravila ostajajo nespremenjena, ker zakonitosti početju dajejo legitimnost in identiteto.