Politizacija prijateljstva

1. 7. - 05. 10. 2014
Muzej sodobne umetnosti Metelkova, Maistrova 3

Roberto Barandalla & Darío Schvarzstein, Jože Barši, The Beehive Design Collective, Ivan Cardoso, Juan Downey, La Escuela de Valparaíso, Galeria Chilena, Group Material, Grupa šesterice avtorjev, Jugoslovanski nadrealisti in politika nemogočega, Minna Henriksson, Roberto Jacoby, KURS (Miloš Miletić & Mirjana Radovanović), Manga Rosa, Roberto Mardones, Tina Modotti: slovo od fotografije, Andrej Monastirski (Kolektivne akcije), Museo de la Solidaridad / Muzej solidarnosti, Santiago, Čile, Norost iz osemdesetih - antipsihiatrično gibanje v Sloveniji, Skupina OHO, Zoran Popović, THE PLAY, The Real Estate Show, Benet Rossell, Škart, Josip Vaništa (Gorgona)

Kustosinja: Bojana Piškur
Sokustosa: Isabel García Pérez de Arce, André Mesquita
Kustosa posebnih projektov: Miklavž Komelj, Branka Stipančić

V zgodovini filozofije pa tudi teorije umetnosti obstaja obsežen opus del, temelječih na ideji prijateljstva. Vendar pa prijateljstvo, o katerem govori razstava, ni le neke vrste bližina, sorodnost, ljubeča naklonjenost drugemu oziroma nekakšna afirmativnost mnenj, pač pa nekaj, kar vsebuje širšo politično dimenzijo in s tem tudi določeno napetost in nelagodje.

Premišljevanje o razstavi izhaja iz izhodišč t.i. participacijske umetnosti Vzhodne Evrope in Latinske Amerike, kjer pa so ta izhodišča postavljena na drugačno raven. Razstava Politizacija prijateljstva poskuša zaobjeti določene vidike "participacije" kot na primer kolektivno ustvarjanje, solidarnost, druženje in sodelovanje umetnikov na območjih, kjer umetniški sistem ni bil samo nerazvit, temveč tudi popolnoma indiferenten do drugačnih umetniških praks. Neformalni alternativni prostori, apart-art, umetniški kolektivi, skupinsko ustvarjanje, samoorganiziranost, "samozgodovinjenje" ipd. so samo nekatere od značilnosti vzhodnoevropskih in latinskoameriških prostorov in njihovega razumevanja kolektivnosti in sodelovanja. Vendar pri tem ne izhajamo iz korenin gledališča in performansa (katerim teoretiki pripisujejo začetke umetnosti participacije), temveč se navezujemo predvsem na prelome v najrazličnejših območjih vednosti ("nove politike vednosti"), ki so se zgodili od šestdesetih let prejšnjega stoletja dalje. Tovrstni prelomi proizvedejo diskurze, kot na primer diskurz o norosti, seksualnosti, zgodovini in drugih znanostih in seveda tudi o umetnosti. Vse to pa izhaja iz želje, da bi prevetrili trdno ustaljene načine razmišljanja in sprejete ideje v posameznih disciplinah, oziroma iz potrebe po razgaljanju razmerij med védenjem in močjo.

Na razstavi so predstavljena dela umetnikov/ic, skupin in gibanj, ki svoje delovanje utemeljujejo z naslednjimi vprašanji: Kaj lahko prijateljstvo proizvede? Kakšni premiki, tako v umetniško-formalnem kot v političnem smislu, se zgodijo, če prijateljstvo tvori nove načine medsebojnih odnosov in nove konstelacije obstoja na svetu? Pri tem se seveda ne sklicujejo zgolj na politični potencial umetniškega dela niti na njegovo emancipacijo od režima reprezentacije, pač pa na politizacijo v smislu želje, ki "svoje sile usmerja na področje političnega in se krepi v procesu rušenja ustaljenega reda". Skratka želje, ki nastopa kot raziskovalna sila in se pojavi ob nekem temeljnem srečanju na presečišču polj politike, umetnosti, filozofije itd.

Prijateljstva ne moremo preprosto enačiti s kolektivnim duhom ali skupinskim ustvarjanjem. Prijateljstvo je torej oblika emancipacije, vendar ne v smislu politične korektnosti, konsenza mnenj ali iskanja neke univerzalne resnice, pač pa je vedno novo "odkritje" o tem, kaj smo in kaj postajamo v procesu prijateljstva. To pa so seveda tudi ključna politična vprašanja in hkrati odločitev, ki ni dana sama po sebi, temveč zahteva od nas bistveno drugačen angažma, tukaj in zdaj.

Razstavo spremljajo predavanja, delavnice ter projekcije t.i. buddy filmov v Slovenski Kinoteki.

Ob razstavi je izšel tudi katalog, ki ga je oblikovala skupina Škart.

Razstavo je podprlo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.

- -

ARHIV DOGODKOV:

4. 9. ob 18.00 Felipe Mujica, "galeria Chilena Says: Everything is Going to Be Alright!", predavanje v angleščini, seminar +MSUM-a

9. 9. ob 18.00 Anej Korsika, Demokratični socializem: od Santiaga do Ljubljane, predavanje, seminar +MSUM-a

16. 9. ob 18.00 Viktor Misiano, Travmatizacija prijateljstva, predavanje v angleščini, seminar +MSUM-a

17. 9. ob 18.00 Miklavž Komelj, "Jugoslovanski nadrealisti danes in tukaj", predavanje, seminar +MSUM-a