Marko Šuštaršič, Dokument o Pohorskem bataljonu, 1961, olje na platnu
6. 2 . - 1. 9. 2013
Moderna galerija, Cankarjeva 15
Kustos razstave: dr. Marko Jenko
Razstava se zaključuje, na ogled je samo še ta konec tedna. Vabimo vas na zadnje javno vodstvo v nedeljo, 1. 9. 2013, ob 11. uri. Po razstavi bo vodila Maša Škrinjar. To nedeljo je vstop v Moderno galerijo brezplačen.
Z veseljem Vam sporočamo, da se je naša napoved uresničila in da so do vključno zaprtja retrospektive Marka Šuštaršiča dodatno na ogled še štiri dela, ki sta nam jih z odobritvijo Ministrstva za obrambo Republike Srbije posodila Vojni muzej, Beograd, in Medija centar »Odbrana«, Beograd.
Med temi je tudi prva verzija Dokumenta o Pohorskem bataljonu iz leta 1961, ki je bila v Sloveniji zadnjič razstavljena leta 1967. Ostala tri dela so bila pri nas zadnjič na ogled leta 1981.
Moderna galerija se ob tej priložnosti znova zahvaljuje Vojnemu muzeju, Medija centru »Odbrana« in Ministarstvu odbrane Republike Srbije (Uprava za tradiciju, standard i veterane), obenem pa tudi Ministrstvu za zunanje zadeve Republike Slovenije (Sektor za širitev in jugovzhodno Evropo), Veleposlaništvu Republike Slovenije v Beogradu (zlasti g. Dejanu Vladiću) in Ministarstvu za spoljne poslove Republike Srbije (Sektor za bilateralnu saradnju: Odeljenje za međunarodnu kulturnu, prosvetnu, naučnu, tehnološku i sportsku saradnju).
Retrospektivna razstava slikarskega, grafičnega in risarskega opusa Marka Šuštaršiča je najobsežnejša razstava umetnikovega opusa doslej, saj zajema več kot 250 del. Razstavljena dela prihajajo iz zasebnih in javnih zbirk v Sloveniji, na Hrvaškem, v Srbiji in Črni gori.
Letos oktobra bo minilo natanko 60 let od Razstave umetniških del: Male dvorane Moderne galerije, na kateri se je predstavilo sedem mladih umetnikov, sprva imenovanih »Sedem mladih«, kmalu zatem pa kot Skupina 53, med katerimi je bil tudi mladi Marko Šuštaršič. Skupina 53 predstavlja enega pomembnejših prispevkov k povojnemu razvoju in individualno obarvanim zasukom modernizma na Slovenskem in v tedanji Jugoslaviji, najpomembnejši član skupine pa je bil ravno Marko Šuštaršič. Rodil se je leta 1927 v Cerknici in 1951 diplomiral na ljubljanski ALU pod mentorstvom Gabrijela Stupice. Leta 1953 je nadaljeval specialistični študij zidnega slikarstva pri Slavku Pengovu.
Šuštaršičevemu ustvarjalnemu razvoju lahko jasno sledimo skozi štiri faze, ki so ne glede na očitne vizualne razlike med seboj vendarle dokaj tesno povezane, tudi s ponavljajočimi se elementi, pri čemer se njegova druga, najbolj znana faza, začne v poznih petdesetih letih (II. in III. dvorana), predzadnja, t. i. faza slikanic se prične ob zaključku šestdesetih let (V. dvorana), nato pa nastopi sklepna, t. i. zelena faza, in sicer med letoma 1973 in 1976 (V. dvorana). Razstava, katere kustos je dr. Marko Jenko, ponuja pregled Šuštaršičevega likovnega ustvarjanja od študentskih let do njegove prezgodnje smrti, torej od poznih štiridesetih let do vključno leta 1976. Postavitev sledi že omenjenjenim umetnikovim štirim ustvarjalnim fazam ter osnovnemu kronološkemu razporejanju po petih dvoranah Moderne galerije.
Pisci, ki so v preteklosti pisali o Šuštaršičevem opusu, so njegovo delo označevali na različne načine: pripisovali so mu, vsakič glede na določeno fazo ustvarjalne poti, značilnosti nadrealizma, ga opredeljevali oziroma mu iskali vzporednice tako v likovni kot leposlovni in teoretski misli, denimo v magičnem realizmu, eksistencializmu, fantastični umetnosti, popartu, novi figuraliki šestdesetih let, fotorealizmu in še bi lahko naštevali. Kustos razstave dr. Marko Jenko bolj kot kar koli drugega poudarja rdečo nit intimnega.
Likovna problematika Šuštaršičevega opusa vključuje dokaj tipična modernistična vprašanja, od problema prostora oziroma njegovega postopnega izginjanja do površine in okvira, tudi kot kadra ali kadriranja, pri čemer slednje znova izstopi na koncu njegove druge faze in nato toliko bolj očitno v predzadnji in zadnji fazi. Vsako fazo spremlja tudi svojevrsten zasuk kolorita: če konec prve in začetek druge spremlja postopno temnenje, skupaj s pomanjševanjem lebdečih ali plavajočih figur in predmetnega sveta, potem vrhunec druge faze pomenijo velike barvne ploskve, zlasti zanj značilne rdeče, po katerih je vse le navidez raztreseno in k čemur bi lahko dodali tudi vprašanje morebitnega, a neprisotnega razvoja naproti abstrakciji. Predzadnja faza slikanic, kjer so slike in grafike sestavljene iz sličic, kažejo močnejše in nasičene barve, na koncu z vse bolj prevladujočo zeleno, ki nato toliko bolj izstopi v zadnji fazi, ki z »realistično nerealističnim« zasukom figure iz množičnih občil prenese v ali pred hribovite in gorovite krajine, kar je v njegovem opusu prisotno že od samega začetka.
Ob razstavi pripravljamo tudi katalog. V njem bo študija opusa Marka Šuštaršiča, ki jo je napisal kustos razstave, dr. Marko Jenko, dokumentarni del, ki vključuje tudi dokumentacijo o retrospektivi, poleg tega pa še prvi knjižni pregled vseh ohranjenih ali zgolj fotografsko ali s časopisnimi reprodukcijami dokumentiranih Šuštaršičevih del v slikarstvu, grafiki in risbi. Katalog bomo lahko izdali v primeru, če nam bo Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport za to dodatno dodelilo sredstva.
Moderna galerija se ob tej priložnosti zahvaljuje gospe Nini Šuštaršič Remic za širokosrčno pomoč in izjemno podporo pri izvedbi in končni uresničitvi razstave in spremljajočega kataloga. Iskreno zahvalo namenjamo vsem zasebnim lastnikom in zbirateljem, slovenskim in tujim javnim ali zasebnim ustanovam ter posameznikom, ki so Moderni galeriji olajšali delo z izposojo umetnin, informacijami ali drugimi oblikami prijazne pomoči ali uvidevnosti.
Sodelavki razstave sta tudi: mag. Marijana Kapus Dukarić (restavriranje) in Jagoda Jejčič (grafično oblikovanje).
Javna vodstva dr. Marka Jenka (nedelje, ob 11. uri): 17. 2., 10. 3., 7. 4., 12. 5., 9. 6., 15. 6., 7. 7.; ostala vodstva po dogovoru (izobrazevanje@mg-lj.si; 01 / 241 68 04).
Projekt je podprlo Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Republike Slovenije.
Windischerjeva ulica 2
1000 Ljubljana
Tel.
MG+: 01 2416 800,
01 2416 834,
+MSUM: 01 2416 825
Fax: 01 2514 120
E-mail: info@mg-lj.si
MG+MSUM
Zgodovina MG
Prenova MG
Otvoritev prenovljene MG
Zaposleni