Od jugonostalgije do alternativne družbe prihodnosti: o preseganju utopij preteklosti

OKROGLA MIZA
V okviru programa razstave Vse to je film. Eksperimentalni film v Jugoslaviji 1951-1991.

Sreda, 9. 2. 2011, ob 18. 00, avditorij Moderne galerije

Sodelujejo: Jure Lesjak, Nebojša Milikić, Daniel Popović, Sašo Slaček, Adela Železnik; povezuje: Jernej Prodnik

Finančna kriza, ki se je pričela v ZDA in jo je nasledila ena najhujših (svetovnih) gospodarskih kriz v več kot poltisočletni zgodovini kapitalizma, potrjuje že precej staro tezo Immanuela Wallersteina, da se je konec šestdesetih let 20. stoletja hegemonija sredinskega liberalizma zvrnila s prestola. Postaja namreč jasno, da ni več hudo načeta samo legitimnost osrednjih političnih institucij liberalizma in delovanja kapitalističnih ekonomskih akterjev, ki so na Zahodu poprej uspevali vsaj prek implicitnega pristanka tihe večine, ampak se je v krizi neposredno znašel ves politično-ekonomski sistem, ki hitro izgublja še tisti preostanek legitimnosti, ki ga je z vse večjo težavo ohranjal v zadnjem desetletju. S krizo, ki je neposredno prizadela številne ljudi in posledično na široko odprla vrata populističnim interpretacijam družbene realnosti, a tudi bolj pravični družbi, očitno to dojemanje sveta prehaja v terminalno fazo. Ne moremo vedeti, kaj bo to fazo nasledilo in ali bodo spremembe velike ali ne: jasno je le, da se faza prehoda - te obstoječe družbene perturbacije, ki se dogajajo v zadnjih desetletjih, danes pa se jim očitno stopnjuje tempo - lahko odvije v različne smeri.

V takih trenutkih se je skozi zgodovino prek političnih borb za utrditev močne(jše) pozicije zmeraj odpiralo več potencialnih možnosti za temeljite družbene spremembe, ki bi različnim alternativnim pogledom na svet omogočile družbeno vzpostavitev nove hegemonistične percepcije sveta. Zdi se, da lahko danes nadaljevanje konservativnega neoliberalnega projekta, na katerega je do nedavnega pristajala večina elit Zahodnih držav, vodi le še v trše oblike mešanice tehnokracije in pohabljene demokracije, ki se približuje nenavadni obliki nadnacionalnega avtoritarizma. Pristop tako Amerike kot Evropske unije, ki tiho koketira in tekmuje s kitajskim in ruskim modelom "demokracije", izhaja iz mantre učinkovitosti, ki temelji na politiki zategovanja pasu in nadaljnjem družbenem razslojevanju ter zaostrovanju razrednih razlik ? kljub temu, da se skorajda povsod ljudje ostro upirajo takšnim politikam. Še bolj črn se po obdobju ekonomskega in političnega globalizma kapitala zdi skrajni scenarij reakcionarne renacionalizacije, ki jo lahko danes spremljamo v sosednji Madžarski, zelo hitro pa bi se vanj lahko spremenili mnogi politični projekti drugod po Evropi in - glede na Tea Party Movement - tudi v ZDA. Tovrstnim procesom bi gotovo sledil val še izrazitejše nestrpnosti, ksenofobije in nasilnega normaliziranja vseh elementov v družbi, ki se zdijo škodljivi in/ali neprimerni (oziroma primerni le kot zunanji sovražniki).

Sodelujoči na okrogli mizi bodo skušali odgovoriti, kakšne so v teh politično razburkanih časih po njihovem mnenju možnosti družbenih alternativ, ki se niso pripravljene zatekati v reakcionarne odgovore, ampak gradijo na pravičnejši družbi in demokraciji od spodaj. Političnih projektov, ki so v zgodovini že pokazali, da ne nudijo zares prave alternative obstoječemu stanju, ne bomo predstavljali kot drugačnih, ampak jih bomo skušali kritično reflektirali ? ob zavedanju, da lahko pogosto nudijo vsaj primeren začetek za razmislek o prisotnosti progresivnih momentov, ki nam pomagajo odgovarjati na vprašanje, zakaj si nekateri nostalgično želijo vrnitve Jugoslavije.
Jernej Prodnik

Okroglo mizo organizira Moderna galerija ob zaključku 11. natečaja kratke elektronske forme - KEF na temo "še 30 sec v exyu" (predstavitev prispelih del bo v kavarni Moderne galerije v torek, 8.2. ob 20.00).

Moderator pogovora Jernej Prodnik je asistent na Fakulteti za družbene vede in mladi raziskovalec na Centru za raziskovanje družbenega komuniciranja. Raziskovalno se ukvarja s politično ekonomijo komuniciranja, strukturnimi spremembami v postfordističnem kapitalizmu in vplivi tehnologije na družbene spremembe.