JOSIP VANIŠTA

29.03.2006

29.3. - 14.5.2006
Mala galerija

Gostujoča kustosinja razstave je Branka Stipančić iz Zagreba.

Josip Vaništa (1924, Karlovac, živi in dela v Zagrebu) je znan predvsem kot gonilna sila Gorgone, skupine umetnikov, kritikov, umetnostnih zgodovinarjev in arhitekta, ki je v letih 1959-1966 delovala v Zagrebu. Gorgona, katere člani so bili še Julije Knifer, Marijan Jevšovar, Đuro Seder, Ivan Kožarić, Radoslav Putar, Matko Meštrović, Dimitrije Bašičević Mangelos in Miljenko Horvat, ni bila homogeno povezana skupina s točno določenim programom in cilji, temveč bolj skupina kreativnih posameznikov, ki so bili in so še vedno izjemno originalni in nekonvencionalni. Po besedah J.Vanište "Gorgona ni bila slikarska skupina, težila je k zunajestetski resničnosti" in njihove aktivnosti so obsegale tako prirejanje razstav in umetniških srečanj kot tudi skupne sprehode in pogovore v naravi ("komisijske preglede pomladi" kot je te sprehode v šali označil eden od članov skupine).

V času "gorgonske dejavnosti" je Vaništa napravil nekaj "nemogočih projektov", kot jih je takrat imenoval: Hišo Gorgone (1960), Projekt krogle (1961) in Projekt (1964). Projekt Posnetek notranjosti (1962) je bil - podobno kot predhodna dva - narejen za razstavo v Studiu G (Studiu Gorgona), v katerem so gorgonovci med letoma 1961 in 1963 organizirali razstave umetnikov mednarodne neo-avantgarde. Skozi izložbeno okno bi fotografirali prostor, nato pa fotografijo v naravni velikosti postavili v izložbo, tako da bi resnična arhitektura, če bi jo gledali od zunaj pod določenim kotom, sovpadla s fotografskim posnetkom. Ta zamisel ni bila nikdar realizirana in situ: v Mali galeriji bo tokrat prvič na ogled maketa tega dela, narejena na podlagi originalne skice in fotografije.

V Mali galeriji bodo na ogled tudi realizirani projekti, ki sodijo med najradikalnejšo hrvaško umetnost druge polovice 20. stoletja: Gorgonska črna (1961), škatla z oljnimi barvami, na katere je Vaništa nalepil nalepke, s katerimi je črno barvo preimenoval v "gorgonsko črno", Izvolite prisostvovati (1962) in Referendum (1966).

Bistveni del aktivnosti Gorgone je bila tudi anti-časopis Gorgona, ki jo je Vaništa zasnoval leta 1961 (do leta 1966 je izšlo 11 številk). Časopis, katere vsako posamezno številko je oblikoval po en umetnik, je bila v zgodnjih šestdesetih letih to, kar so pozneje, ko je Germano Celant vpeljal izraz "knjiga umetnika", imenovali "časopis umetnika." Skromno in prefinjeno oblikovana publikacija s poudarjeno konceptualnimi deli je prinašala primarno, ne pa sekundarno informacijo o umetniškem delu.

Dve Vaništovi številki Gorgone (št.11 in št.10) govorita o praznini, ki je po besedah kustosinje razstave Branke Stipančić temeljni pojem, ki označuje delo Josipa Vanište in ki ga je, po njenih besedah, izvira iz intelektualnga ozračja generacije zagrebških umetniških krogov, ki se je v petdesetih letih 20. stoletja oblikovala ob odkrivanju eksistencialistične misli, književnosti absurda in novega romana. "Osvoboditev od vsega, dovršenost v praznini" - take ideje so zaposlovale Vaništo. Našel jih je v zen budizmu, vidno vlogo pa je pri njegovem delu odigral tudi pojem praznine pri umetnikih kot sta Yves Klein in John Cage.

Po 11.številki Gorgone je skupno delovanje skupine zastalo, Vaništa ga je obnovil leta 1985 z izdajanjem Postgorgone, kjer je na poseben način nadaljeval "pogovor" o Gorgoni in katere 12. številk lahko tudi vidimo v Mali galeriji. Poleg omenjenih del pa bodo na ogled tudi znamenita monohromna dela s črto - Srebrna črta na belem ozadju (1964) in platno ter dokumentacija akcije iz istega leta Črna črta na srebrnem ozadju.