ALEKSANDRA VAJD: Razne slike

03.06.2004

Fotografinja Aleksandra Vajd se tokrat predstavlja na dveh razstavah hkrati: v koprski Galeriji Loža bo od 1. junija do 4. julija na ogled razstava Razne slike, v ljubljanski Mali galeriji pa od 3. do 27. junija razstava Brez naslova 2003. V Mali galeriji bo na ogled njenemu očetu posvečen ciklus črno-belih fotografij, v Galeriji Loža pa v nekakšni pomanjšani različici dela, razstavljena v Mali galeriji, in ?razne slike?, kot je avtorica poimenovala podobe, ki jih je ustvarila iz že obstoječih fotografij svojega očeta, ki so jih posneli neznani avtorji. Razstavi sta skupni projekt Moderne galerije in Obalnih galerij, ki so v seriji svoje knjižne edicije Artes tudi izdale spremljajoči publikaciji. Ena je avtorska fotografska knjiga Brez naslova 2003, ki obsega dela istoimenskega fotografskega ciklusa, druga pa katalog s spremnimi besedili Vasje Nagyja, Stojana Pelka in Lare Štrumej. Aleksandra Vajd se je svoje poklicanosti za umetnost zavedla potem, ko je končala študij veterine. Odločitev za fotografijo jo je privedla na praško akademijo FAMU, kjer je leta 1999 diplomirala, dve leti pozneje magistrirala, zdaj pa tam nadaljuje z doktorskim študijem. Slovenski kulturni javnosti se je kot nadarjena ustvarjalka predstavila že med študijem; dvakrat zapored (leta 1998 in 1999) je bila nagrajena na natečaju za fotografijo revije Emzin, leta 2000 pa še z nagrado Zlata ptica. Nagradam doma so sledila priznanja v tujini, med drugim v Arlesu, kjer je leta 2001 razstavljala znani ciklus Drobtine po rjuhi, leto prej prikazan v Ljubljani, pozneje pa še v njenem rodnem Mariboru.
Leta 2002 je prejela delovno štipendijo Vordemberge-Gildewart, nedavno pa Fulbrightovo štipendijo, ki ji bo omogočila dolgo želeno bivanje v New Yorku. V ustvarjalni filozofiji Aleksandre Vajd imajo osebe, ki se tako ali drugače prepletajo z njenim zasebnim svetom, od nekdaj pomembno mesto. Njen opus se v glavnem poraja iz kritično-raziskujočega odnosa do njenega doživljanja družinskih članov, iz razmerij s sočlovekom, iz njene vizualne fascinacije nasploh, pa tudi iz užitka gledanja podob ? kot da bi bilo prek fotografski posnetkov mogoče spoznati, česar v resničnem življenju ne moremo. Na takšni ustvarjalni preokupaciji s sočlovekom in zavezanosti eksistencialnim vprašanjem temeljita tudi ciklusa, razstavljena v Ljubljani in Kopru. Tema, skupna obema razstavama, je avtoričin oče. Fotografsko se mu je posvečala daljše obdobje, v konceptualno premišljeno celoto Brez naslova 2003 pa je svoje podobe očeta nanizala leta 2003, kmalu po in zaradi njegove smrti. Stalnica vseh podob v tej, po obsegu sicer drobni fotografski celoti (7 črno-belih fotografij) je upodobljenčevo nemočno telo, zleknjeno čez posteljo. Razstavljene fotografije, sicer del instalacije, temeljijo na podobnostih in različnostih, ki se vzpostavljajo v isti življenjski situaciji.

V ciklusu Razne slike ravna avtorica s fotografijami na način, ki je popolnoma nasproten metodam tradicionalne fotografije. Podobe očeta je ustvarila iz njegovih že obstoječih fotografij, posnetih na raznih sestankih, službenih poteh in seminarjih, ki so bile shranjene v predalu njegove pisalne mize in katerih avtorji so bili morda znani le njemu. Iz izvirnih fotografij ?iztrgani? obrazi očeta so v njenih preslikavah in povečavah izgubili podobnost z njegovimi individualnimi fiziognomičnimi potezami. Postali so nekakšne ikone, ki z upodobljencem nimajo neposredne zveze, temveč le simbolno. Kustos razstave v Kopru je Vasja Nagy, razstave v Mali galeriji pa Lara Štrumej. www.obalne-galerije.si