DARIJ KREUH.IZJAVA/STATEMENT

01.02.2001

Darij Kreuh (Maribor, 1966) je eden aktivnejših pripadnikov mlajše generacije mednarodno uveljavljenih slovenskih umetnikov. Samostojno razstavlja že dvanajst let, po končani specialki iz kiparstva in videa pa se je njegovo delo dokončno usmerilo v raziskovanje umetniških potencialov novih medijev in tehnologij. Kreuh je s svojimi deli opazno prisoten povsod, kjer se v Sloveniji razstavlja umetnost novih medijev: je redni gost Mednarodnega festivala računalniških umetnosti v Mariboru, šestkrat se je samostojno predstavil v Galeriji Kapelica, predstavljen je v projektih Internet Portfolio in Videospotting SCCA-Ljubljana, povabljen je bil na razstavo Modra roka na Majskem salonu '97 in na 2. in 3. Trienale sodobne slovenske umetnosti U3. Njegove instalacije Babilonski stolp (realizirana v okviru drugega U3 leta 1997, kustos Peter Weibel), Virtualne sanje (realizirana v Galeriji Kapelica leta 1998, lani predstavljena v okviru razstave Zero Gravity: 9 Cases from Ljubljana, Salon 3, London) in Črtna koda ? III. potopitev (leta 1999 v Gradcu del razstavnega projekta Net_condition/Net-z Bedingung, vključena v izbor Manifeste 3 in trenutno na ogled v Moderni galeriji v okviru razstave Vulgata tretjega U3) sodijo med najbolj dovršena dela medijske umetnosti pri nas. Zadnji odmevni projekt Darija Kreuha (soavtor Davide Grassi) je bil predstavljen septembra lani v Cankarjevem domu: gre za Brainscore ? breztelesna komunikacija , prvi interaktivni gledališki performans v okolju virtualne realnosti pri nas. Zadnjih nekaj let izrablja formo interaktivne instalacije , kjer je prostor determiniran kot materialni nosilec podobe in hkrati prostor komunikacije. Obiskovalec lahko vzpostavi stik s posameznimi deli instalacije na dva načina, interaktivno in vizualno. Avtor z uporabo računalniške tehnologije gradi znotraj instalacije virtualni prostor, katerega digitalna pojavnost je simulacija materialnega in se pomensko naslanja na duhovni prostor, telo obiskovalca pa prevzame funkcijo povezovalca med materialno in digitalno podobo. V času, ko so tehnologije virtualne resničnosti postale vsakdanji pojav, od znanstvenih aplikacij do zabavne industrije, je medij virtualne resničnosti postal ena najpomembnejših zvrsti interaktivnih kibernetskih instalacij. Z uporabo te sofisticirane tehnologije Kreuh raziskuje možnosti bogatenja naše zaznave s povezovanjem fizičnega - naravnega in sintetičnega - virtualnega prostora. Razstava v Mali galeriji kaže odmik od visokoproračunskih, perfekcionistično izpeljanih in konceptualno in tehnološko zapletenih projektov. Namesto zanj značilnega dekonstruiranja ideološke in evforične konstrukcije družbene recepcije kiberkulturnih pojavov, se tokrat avtor loteva raziskovanja umetnostnega diskurza. Pri tem se osredotoča na tiste časopisne izjave in zapise o Manifesti, ki se mu zdijo najbolj simptomatični za detektiranje kulturnega ozračja v slovenskem prostoru. Ironično in tehnološko reciklirano citiranje izbranih izjav je hkrati edina avtorjeva tovrstna izjava/statement, ker se kot eden izmed treh domačih udeležencev Manifeste v pogovore o tej tolikokrat obravnavani prireditvi ni spuščal. Razstava v Mali galeriji po eni strani pomeni avtorjevo vrnitev h klasičnemu branju razstavljenih objektov, po drugi pa vrnitev k mediju predvajanja zvoka (radio je bil v preteklosti pogosto medij Kreuhovih improvizacij). Obiskovalec je omejen na poslušanje prek zvočnika predvajanih izjav in na odčitavanje meritev minimalnih nihanj, ki jih povzročata dve kategoriji na termohidrografu - semantični prepad in generacijski lom. Ti se nanašata na prebivanje v neprijaznem okolju, kjer lokalna mikroklima, zaznamovana s sovražnim diskurzom o sodobni umetnosti, ne kaže tendence sprememb. (Igor Španjol) Razstava je realizirana s pomočjo g. Teje Kanič in PCX Computers, za kar se jim najlepše zahvaljujemo.