VLADO MARTEK: Mala razstava

09.09.2004

Moderna galerija Ljubljana
Mala galerija

Otvoritev v četrtek, 9. septembra ob 20.00 Kustos razstave: Igor Zabel Vlado Martek (1951) je eden najpomembnejših sodobnih hrvaških umetnikov. V svojih delih povezuje likovno umetnost z izkušnjami poezije in refleksije; tudi zato igra jezik v njegovih delih pomembno vlogo, objavil pa je tudi več knjig. Njegovo delo je izrazito multimedijsko, ukvarjal se je z akcijami, grafiti, plakati, ambienti, slikami, grafikami, umetniškimi knjigami itn. Martek je član Skupine šestih avtorjev, ki je bila zlasti v 70. letih bistvena za konceptualno in avantgardno umetniško produkcijo na Hrvaškem.
V zadnjem času je sodeloval na osebnih in skupinskih razstavah mdr. na Dunaju, v Manchestru, Moskvi, New Yorku, Kasslu in drugod.
Živi v Zagrebu. Vlado Martek bo v Mali galeriji postavil pomanjšano maketo galerijskega prostora, na stene tega miniaturnega "razstavnega prostora" pa bo obesil svoja pomanjšana dela. Maketa bo obenem delovala kot objekt v razstavnem prostoru, kot njegova podvojitev in miniaturizacija in kot (samo)ironični razmislek o institucionalnem sistemu umetnosti in galeriji kot njegovem najpomembnejšem prostoru. Konceptualni umetniki so se poskušali rešiti ujetosti v institucionalni sistem, tako da so ga v svojih delih odkrito kritizirali, toda pokazalo se je, da je sistem tako ekspanziven in prožen, da lahko vključi vase tudi takšne kritične poskuse. Martek, ki sam izhaja neposredno iz tradicije konceptualne umetnosti, s svojo postavitvijo med drugim demonstrira prav ta proces "institucionaliziranja" kritike institucije. Njegova ironija je usmerjena tako proti sistemu kot proti kritičnim poskusom umetnikov, pa tudi proti lastni praksi. "Mala galerija postaja še manjša, dela majhna, pa tudi manevrski prostor estetske komunikacije in utečene percepcije je zmanjšan," piše Martek in nadaljuje: "Kaj pa je potem (na videz) povečano in ali je v projektu sploh kaj povečano? Je, povečan je prostor etične in pragmatične zavesti o rabi galerijskega prostora. Povečan je vpogled v etično funkcijo samih umetniških namer/potez/namenov glede galerije, bodisi da se estetski diskurz zmanjšuje, etični (večinoma problemski) pa povečuje bodisi da se povečevanje - multipliciranje prostora označuje tudi kot multipliciranje stališč in zavesti o galeriji kot kulturni enoti. Mimogrede, imam kakšnih 80 stališč o galeriji kot takšni in kakšnih 120 stališč o publiki (ki je ključ prihodnje umetnosti)."