Med muzejem moderne in muzejem sodobne umetnosti na začetku 21. stoletja

19.07.2006

BORIS MARTE
Sreda, 19. 7. 2006 ob 19.00

Moderna galerija, Ljubljana, Informacijski center

Spoštovani!

Serijo predavanj, ki jih je Moderna galerija pripravila v okviru aktivnosti povezanih z reorganizacijo svojega strokovnega dela v dve enoti, v muzej moderne ter v muzej sodobne umetnosti, pa tudi zaradi drugačnih predlogov o namembnosti zgradbe na Metelkovi 22, zaključuje predavanje Borisa Marteja, direktorja korporativnega sponzorstva pri Erste Bank Group na Dunaju. Marte je v srednjeevropskem prostoru znan predvsem v povezavi s korporacijskim programom Kontakt, ki podpira sodobno umetnost v nekaterih srednjeevropskih deželah in vključuje tudi zbirko sodobne umetnosti, ki jo je bilo mogoče videti letos spomladi v Muzeju za moderno umetnost Stiftung Ludwig na Dunaju.

Vsi dosedanji predavatelji so izpostavljali pomembnost in enkratnost mednarodne zbirke Arteast 2000+, ki jo je Moderna galerija prvič predstavila javnosti leta 2000 v času Manifeste v Ljubljani, v še neobnovljenih prostorih nekdanje vojašnice na Metelkovi, in ki bi lahko predstavljala jedro muzeja za sodobno umetnost v isti stavbi. Moderna galerija je, kot že rečeno, leta 1994 dobila v uporabo eno od stavb v kompleksu vojašnice bivše Jugoslovanske armade, kjer je prvič javno predstavila svojo mednarodno zbirko Arteast 2000+, ki v veliki meri predstavlja umetnost vzhodne Evrope temelječo na avantgardnih tradicijah. Pridobitev nove stavbe je narekovala tudi vsebinsko delitev Moderne galerije, in sicer na Muzej moderne umetnosti, ki bi ostal v obstoječi zgradbi na Tomšičevi 14 in Muzej sodobne umetnosti, ki bi bil v eni od stavb nekdanje vojašnice na Metelkovi 22. Oblikovanje posebnega muzeja za sodobno umetnost je narekovalo tudi dejstvo, da Slovenija preprosto nima nobene večje institucije, ki bi bila primerna sodobnim inovativnim praksam in njihovi tradiciji.
V okviru vsebin, ki jih Moderna galerija načrtuje na Metelkovi, želi poudariti predvsem nove načine prezentacije in interpretacije sodobne umetnosti ter večjo interdisciplinarnost.

Boris Marte je direktor korporativnega sponzorstva v Erste Bank Group od leta 2001. Pred tem je deloval na področju politike in kulturne politike, med drugimi tudi z Erhardtom Busekom. V letih 1998 in 2000 je bil odgovoren za postavitev spomenika holokavstu na Dunaju avtorice Rachel Whiteread. Leta 1999 je izdal knjigo z naslovom ?Die Neue Ordnung des Politischen ? Die Herausforderungen der Demokratie im 21. Jahrhunderts? Campus Verlag Frankfurt / New York.