ALENKA PIRMAN IN BISERKA DEBELJAK: Primer

10.02.2005

Umetnost in kriminaliteta: metodološka razstava
Mala galerija Razstava Primer je nastala s sodelovanjem umetnice Alenke Pirman in dolgoletne kustodinje Muzeja organov za notranje zadeve Biserke Debeljak.
Izhodiščna tema razstave je status dokumenta v umetnosti in v kriminalistiki in njegova vloga pri iskanju resnice in definiranju kriterijev zanjo. Razstava želi opozoriti na vzporednice in razlike ideje resnice in rabe materialov, dokumentov in dokazov, kot nastopajo v umetnosti in v kriminalističnem delu.
Avtorici sta za razstavo izbrali gradivo iz zbirke Muzeja ONZ (sodni spis, dokumentarne fotografije, vzorce in objekte). Vsi ti predmeti se nanašajo na konkretni sodni primer, vendar bodo razstavljeni tako, da bodo obrnjeni narobe. Gledalec bo vedel, da gre za izvirne predmete in dokumente, vendar ne bo mogel o njih izvedeti nobene podrobnosti. Primera torej ne bo mogoče neposredno identificirati, prav tako razstavljeno gradivo ne bo vzbujalo fascinacij ali neposrednih čustvenih reakcij v zvezi s konkretnimi žrtvami in sporilcem.
Zaradi kompleksnosti, pluralnosti in nepopolnosti resnice, povezane z vsakim, zlasti pa večjim primerom kaznivega dejanja, je nujno, da je resnica v postopkih odkrivanja, preiskovanja in dokazovanja precizno definirana. Koncept resnice je temelj sodnega procesa in torej eden temeljnih vidikov ureditve družbe, zato je nujno potreben sistem, ki natančno definira njegove kriterije. In če so materiali obrnjeni in ne sporočajo nobene konkretne podrobnosti o primeru in procesu, potem kažejo samo najbolj splošne kategorije, v katere sodijo, in s tem govorijo prav o sistemu, s katerim je definirana resnica.
Pomembno je, da prihaja razstavljeni material iz zbirke Muzeja ONZ. (Zbirke tega muzeja so zadnjih nekaj let deponirane in niso dostopne za ogled.) Poleg drugih pomembnih nalog (sistematične zgodovinske predstavitve kriminalitete na Slovenskem, opozorilne in vzgojne funkcije itn.) namreč Muzej ONZ jasno predstavlja postopke in načela policijskega in sodnega dela in s tem kriterijev za resnico o kaznivem dejanju in njihove rabe ob konkretnih primerih. Njegova naloga je, da tako rekoč pokaže "sprednjo stran" gradiva o primeru, da predstavi dejansko zgodbo o ugotavljanju resnice o njem po načelih in metodah kazenskega postopka. To je mogoče, če postavitev strogo upošteva t.i. "sedem zlatih vprašanj": Kaj se je v resnici zgodilo? Kdaj se je to zgodilo? Kje se je to zgodilo? Kako se je to zgodilo? S čim se je to zgodilo? Zakaj se je to zgodilo? Kdo je to storil? Alenka Pirman
(Ljubljana, 1964)
Umetnica in nekdanja administratorka. Leta 1989 je diplomirala na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Bila je umetniški vodja Galerije Škuc (1990?1996), pomočnica direktorice Sorosovega centra za sodobne umetnosti v Ljubljani (1997?1999) in urednica in vodja spletnega medija Artservis pri SCCA - Ljubljana (2001?2004). Živi in dela v Ljubljani. Biserka Debeljak
Leta 1969 je diplomirala na Filozofski fakulteti v Ljubljani iz umetnostne zgodovine in etnologije. Od leta 1971 do 2005 je delala kot kustosinja v Muzeju organov za notranje zadeve v Ljubljani.
Leta 1975 je opravila kriminalistični tečaj, nato se je na Pravni fakulteti v Ljubljani dodatno izobraževala na področju kazenskih ved. Sodelovala je na številnih posvetovanjih in na mednarodnih muzealskih in policijskih srečanjih.
Potem ko so bile leta 2001 zbirke Muzeja organov za notranje zadeve zaradi prostorske stiske Policijske akademije deponirane, je napisala publikacijo z naslovom Muzej organov za notranje zadeve ? Katalog in zapiski o zgodovini muzeja, o muzejskih predmetih in o ljudeh, ki so ga ustvarjali. Ta knjiga je prvi obširnejši zapis o muzeju ob njegovi 85-letnici in hkrati koristno navodilo za njegovo ponovno postavitev. Knjiga je pripravljena za tisk.