ALEN OŽBOLT.AEROBIJ (DIHANJE IN ZRAČNE ŠTUDIJE)

02.09.1999

Razstava Alena Ožbolta, z naslovom Aerobij (dihanje in zračne študije), je zadnji del nastajajoče trilogije oz. triptiha. Prve iz tega cikla so Goreče slike (tarče): to so slike na lesu iz leta 1995, izdelane s pomočjo ognja; druga je serija Prej in Potem, ki jo sestavljajo "mokre" ali "tekoče" slike, nastale med leti 1995 in 1998 (istega leta so bile predstavljene v Equrni). V Mali galeriji se predstavlja serija t.i. zračnih študij, to so slike izdelane s pomočjo "močno usmerjenega zraka" oziroma zračnega čopiča na stekleno podlago. Postavitev v Mali galeriji je zelo barvita in ima večplastni pomen ter po umetnikovih besedah aludira na "življenje" umetniškega dela, ki se začne z "rojstvom" v umetniškem ateljeju in "smrtjo", ko je delo uvrščeno v muzejsko ali privatno zbirko. Galerija na tej "življenjski poti" vzpostavi nekakšen vmesni status, ko delo živi, diha. Ima pa tudi simbolni pomen ali kot pravi Alen Ožbolt:" Kot likovnemu umetniku mi v tej situaciji zmanjkuje zraka. Delam v zatohli, temni in tesni kleti, kjer so nastale tudi "zračne" slike, ki morda dajejo vtis, da so bile ustvarjene v velikem, svetlobe polnem ateljeju". (iz intervjuja v Delu, 6.9.1999). Ob razstavi je na voljo katalog (cena 1700 SIT) z Ožboltovimi teoretskimi teksti. O UMETNIKU: Alen Ožbolt (rojen l.1966) je leta 1997 diplomiral pri prof. Luju Vodopivcu in pri prof. Tomažu Brejcu na ljubljanski ALU. Prvi del svoje umetniške prakse je ustvarjal skupaj z Janezom Jordanom pod imenom "Veš slikar svoj dolg" (VSSD). Skupina dveh umetnikov je bila zelo uspešna doma in v tujini, o čemer priča tudi njuna udeležba na pomembnih mednarodnih razstavah kot je bila sekcija Aperto na beneškem bienalu leta 1993, Steierische Herbst 1993, Europa '94. Leta 1995 je VSSD zastopal Slovenijo na beneškem bienalu. Umetnost VSSD se je referenčno nanašala na novo Naravo in njene oblikovne pojave, temeljila pa je na ustvarjanju t.i. prostorskih slik, ki so prostor in material zaobjemale v neločljivo celoto. Od leta 1995, ko je skupina razpadla, ustvarja Alen Ožbolt samostojno. V svojih rahločutnih, introspektivnih instalacijah velikokrat postavlja "domače", "gospodinjske" materiale kot so tehtnica, zemljevidi, blazine in pesek, v razmerje s specifično obstoječo arhitekturo, s čimer postavlja paralele z našim notranjim in zunanjim življenjem. Alen Ožbolt (rojen l.1966) je leta 1997 diplomiral pri prof. Luju Vodopivcu in pri prof. Tomažu Brejcu na ljubljanski ALU. Prvi del svoje umetniške prakse je ustvarjal skupaj z Janezom Jordanom pod imenom "Veš slikar svoj dolg" (VSSD). Skupina dveh umetnikov je bila zelo uspešna doma in v tujini, o čemer priča tudi njuna udeležba na pomembnih mednarodnih razstavah kot je bila sekcija Aperto na beneškem bienalu leta 1993, Steierische Herbst 1993, Europa '94. Leta 1995 je VSSD zastopal Slovenijo na beneškem bienalu. Umetnost VSSD se je referenčno nanašala na novo Naravo in njene oblikovne pojave, temeljila pa je na ustvarjanju t.i. prostorskih slik, ki so prostor in material zaobjemale v neločljivo celoto. Od leta 1995, ko je skupina razpadla, ustvarja Alen Ožbolt samostojno. V svojih rahločutnih, introspektivnih instalacijah velikokrat postavlja "domače", "gospodinjske" materiale kot so tehtnica, zemljevidi, blazine in pesek, v razmerje s specifično obstoječo arhitekturo, s čimer postavlja paralele z našim notranjim in zunanjim življenjem. Alen Ožbolt (rojen l.1966) je leta 1997 diplomiral pri prof. Luju Vodopivcu in pri prof. Tomažu Brejcu na ljubljanski ALU. Prvi del svoje umetniške prakse je ustvarjal skupaj z Janezom Jordanom pod imenom "Veš slikar svoj dolg" (VSSD). Skupina dveh umetnikov je bila zelo uspešna doma in v tujini, o čemer priča tudi njuna udeležba na pomembnih mednarodnih razstavah kot je bila sekcija Aperto na beneškem bienalu leta 1993, Steierische Herbst 1993, Europa '94. Leta 1995 je VSSD zastopal Slovenijo na beneškem bienalu. Umetnost VSSD se je referenčno nanašala na novo Naravo in njene oblikovne pojave, temeljila pa je na ustvarjanju t.i. prostorskih slik, ki so prostor in material zaobjemale v neločljivo celoto. Od leta 1995, ko je skupina razpadla, ustvarja Alen Ožbolt samostojno. V svojih rahločutnih, introspektivnih instalacijah velikokrat postavlja "domače", "gospodinjske" materiale kot so tehtnica, zemljevidi, blazine in pesek, v razmerje s specifično obstoječo arhitekturo, s čimer postavlja paralele z našim notranjim in zunanjim življenjem. Alen Ožbolt (rojen l.1966) je leta 1997 diplomiral pri prof. Luju Vodopivcu in pri prof. Tomažu Brejcu na ljubljanski ALU. Prvi del svoje umetniške prakse je ustvarjal skupaj z Janezom Jordanom pod imenom "Veš slikar svoj dolg" (VSSD). Skupina dveh umetnikov je bila zelo uspešna doma in v tujini, o čemer priča tudi njuna udeležba na pomembnih mednarodnih razstavah kot je bila sekcija Aperto na beneškem bienalu leta 1993, Steierische Herbst 1993, Europa '94. Leta 1995 je VSSD zastopal Slovenijo na beneškem bienalu. Umetnost VSSD se je referenčno nanašala na novo Naravo in njene oblikovne pojave, temeljila pa je na ustvarjanju t.i. prostorskih slik, ki so prostor in material zaobjemale v neločljivo celoto. Od leta 1995, ko je skupina razpadla, ustvarja Alen Ožbolt samostojno. V svojih rahločutnih, introspektivnih instalacijah velikokrat postavlja "domače", "gospodinjske" materiale kot so tehtnica, zemljevidi, blazine in pesek, v razmerje s specifično obstoječo arhitekturo, s čimer postavlja paralele z našim notranjim in zunanjim življenjem. Alen Ožbolt (rojen l.1966) je leta 1997 diplomiral pri prof. Luju Vodopivcu in pri prof. Tomažu Brejcu na ljubljanski ALU. Prvi del svoje umetniške prakse je ustvarjal skupaj z Janezom Jordanom pod imenom "Veš slikar svoj dolg" (VSSD). Skupina dveh umetnikov je bila zelo uspešna doma in v tujini, o čemer priča tudi njuna udeležba na pomembnih mednarodnih razstavah kot je bila sekcija Aperto na beneškem bienalu leta 1993, Steierische Herbst 1993, Europa '94. Leta 1995 je VSSD zastopal Slovenijo na beneškem bienalu. Umetnost VSSD se je referenčno nanašala na novo Naravo in njene oblikovne pojave, temeljila pa je na ustvarjanju t.i. prostorskih slik, ki so prostor in material zaobjemale v neločljivo celoto. Od leta 1995, ko je skupina razpadla, ustvarja Alen Ožbolt samostojno. V svojih rahločutnih, introspektivnih instalacijah velikokrat postavlja "domače", "gospodinjske" materiale kot so tehtnica, zemljevidi, blazine in pesek, v razmerje s specifično obstoječo arhitekturo, s čimer postavlja paralele z našim notranjim in zunanjim življenjem. Alen Ožbolt (rojen l.1966) je leta 1997 diplomiral pri prof. Luju Vodopivcu in pri prof. Tomažu Brejcu na ljubljanski ALU. Prvi del svoje umetniške prakse je ustvarjal skupaj z Janezom Jordanom pod imenom "Veš slikar svoj dolg" (VSSD). Skupina dveh umetnikov je bila zelo uspešna doma in v tujini, o čemer priča tudi njuna udeležba na pomembnih mednarodnih razstavah kot je bila sekcija Aperto na beneškem bienalu leta 1993, Steierische Herbst 1993, Europa '94. Leta 1995 je VSSD zastopal Slovenijo na beneškem bienalu. Umetnost VSSD se je referenčno nanašala na novo Naravo in njene oblikovne pojave, temeljila pa je na ustvarjanju t.i. prostorskih slik, ki so prostor in material zaobjemale v neločljivo celoto. Od leta 1995, ko je skupina razpadla, ustvarja Alen Ožbolt samostojno. V svojih rahločutnih, introspektivnih instalacijah velikokrat postavlja "domače", "gospodinjske" materiale kot so tehtnica, zemljevidi, blazine in pesek, v razmerje s specifično obstoječo arhitekturo, s čimer postavlja paralele z našim notranjim in zunanjim življenjem. Alen Ožbolt (rojen l.1966) je leta 1997 diplomiral pri prof. Luju Vodopivcu in pri prof. Tomažu Brejcu na ljubljanski ALU. Prvi del svoje umetniške prakse je ustvarjal skupaj z Janezom Jordanom pod imenom "Veš slikar svoj dolg" (VSSD). Skupina dveh umetnikov je bila zelo uspešna doma in v tujini, o čemer priča tudi njuna udeležba na pomembnih mednarodnih razstavah kot je bila sekcija Aperto na beneškem bienalu leta 1993, Steierische Herbst 1993, Europa '94. Leta 1995 je VSSD zastopal Slovenijo na beneškem bienalu. Umetnost VSSD se je referenčno nanašala na novo Naravo in njene oblikovne pojave, temeljila pa je na ustvarjanju t.i. prostorskih slik, ki so prostor in material zaobjemale v neločljivo celoto. Od leta 1995, ko je skupina razpadla, ustvarja Alen Ožbolt samostojno. V svojih rahločutnih, introspektivnih instalacijah velikokrat postavlja "domače", "gospodinjske" materiale kot so tehtnica, zemljevidi, blazine in pesek, v razmerje s specifično obstoječo arhitekturo, s čimer postavlja paralele z našim notranjim in zunanjim življenjem. Alen Ožbolt (rojen l.1966) je leta 1997 diplomiral pri prof. Luju Vodopivcu in pri prof. Tomažu Brejcu na ljubljanski ALU. Prvi del svoje umetniške prakse je ustvarjal skupaj z Janezom Jordanom pod imenom "Veš slikar svoj dolg" (VSSD). Skupina dveh umetnikov je bila zelo uspešna doma in v tujini, o čemer priča tudi njuna udeležba na pomembnih mednarodnih razstavah kot je bila sekcija Aperto na beneškem bienalu leta 1993, Steierische Herbst 1993, Europa '94. Leta 1995 je VSSD zastopal Slovenijo na beneškem bienalu. Umetnost VSSD se je referenčno nanašala na novo Naravo in njene oblikovne pojave, temeljila pa je na ustvarjanju t.i. prostorskih slik, ki so prostor in material zaobjemale v neločljivo celoto. Od leta 1995, ko je skupina razpadla, ustvarja Alen Ožbolt samostojno. V svojih rahločutnih, introspektivnih instalacijah velikokrat postavlja "domače", "gospodinjske" materiale kot so tehtnica, zemljevidi, blazine in pesek, v razmerje s specifično obstoječo arhitekturo, s čimer postavlja paralele z našim notranjim in zunanjim življenjem. Ožbolt je samostojno sodeloval na štirih mednarodnih skupinskih razstavah ( ena od teh je bila Občutek za red leta 1996 v Moderni galeriji) in leta 1997 na 2. Trienalu sodobne slovenske umetnosti U3. Leta 1997 je izdal knjigo tekstov VSSD in vizualnih tekstov z naslovom Beseda slike ter jo predstavil na posthumni razstavi VSSD istega leta v Galeriji ŠKUC. Ukvarja se tudi s scenografijo in piše teoretske tekste o likovni umetnosti.