MARINA ABRAMOVIĆ.RITEM 0 / RHYTHM 0

14.06.1999

V Mali galeriji je bilo na ogled delo svetovno znane umetnice bodyarta Marine Abramović, ki ga je 14. junija v Mali galeriji svečano podarila nastajajoči mednarodni zbirki Moderne galerije. Obenem pa javnost seznanja tudi s projektom 2000+ (Mednarodna zbirka Moderne galerije s poudarkom na vzhodnoevropski umetnosti), ki je skupni projekt Moderne galerije, ministrstva za kulturo, mesta Ljubljane in slovenskega gospodarstva, kar v likovni umetnosti zagotovo predstavlja nov model sodelovanja vseh, ki so zainteresirani za razvoj slovenskega kulturnega prostora. Mednarodna zbirka Moderne galerije s poudarkom na vzhodnoevropski umetnosti je namreč projekt, s katerim hoče postati Moderna galerija prvi muzej, ki se je odločil sistematično zbirati dela vzhodnoevropskih umetnikov in jih postaviti v dialog z izbranimi deli zahodnih umetnikov. Take zbirke še ni v nobenem evropskem muzeju, Moderna galerija pa se je odločila izkoristiti priložnost in jo predstaviti v času novega evropskega bienala sodobne umetnosti, imenovanega Manifesta. Manifesta je izredno pomembna prireditev, ki predstavlja najaktualnejše tendence v umetnosti mednarodnega prostora in bo drugo leto poleti gostovala v Ljubljani. Med Manifesto bi se Moderna galerija rada predstavila tujemu občinstvu kot muzejsko-galerijska institucija, ki je v času tranzicije postala neke vrste most med Zahodno in Vzhodno Evropo - njena mednarodna zbirka pa bo lahko postala tista prepoznavna točka Ljubljane in Slovenije na evropskem kulturnem zemljevidu, kot sta Bienale za Benetke in Italijo ter Dokumenta za Kassel in Nemčijo. Marina Abramović, znana kot "prva dama performansa", nedvomno spada med najpomembnejše umetniške osebnosti našega časa in tudi predstavlja neke vrste most med vzhodom in zahodom. Rodila se je leta 1946 v Beogradu staršema, ki sta imela pomembni vojaški in politični funkciji v bivši socialistični Jugoslaviji in postala ena izmed najradikalnejših in najbolj angažiranih raziskovalcev lastnega telesa kot vira in nosilca umetniške ekspresije. V letih 1965 - 1970 je obiskovala Akademijo za likovno umetnost v Beogradu, leta 1972 je končala podiplomski študij na zagrebški Akademiji za likovno umetnost. V času študija je izvedla precej instalacij z zvokom in prve provokativne javne performanse. Obdobje med 1973 in 1975 je čas najradikalnejših performansev, katerih namen je eksperimentiranje z bolečino, fizičnim odporom in gnusom, ki so običajno na skrajnih mejah fizičnih in psihičnih sposobnosti umetničinega telesa. Med najradikalnejše performanse spada tudi Ritem 0 , ki je na ogled v Mali galeriji. Ritem 0 sestavljajo predmeti (na eni strani pozitivni in na drugi strani tisti, ki povzročajo bolečino), ki so jih leta 1974 v Galeriji Morra v Neaplju lahko obiskovalci 6 ur uporabljali na umetnici kot objektu. Med tem performansom je bila tudi v smrtni nevarnosti, ker je bila med predmeti tudi pištola s pravim nabojem. Leta 1975 je v Amsterdamu spoznala nemškega umetnika Ulaya, kar je pomenilo začetek 12 letnega skupnega življenja in delovanja. Njuni prvi skupni performansi, poimenovami Relation Work se ukvarjajo z relacijami dvojnosti (ženska - moški, zvok - tišina, mirovanje - energija), pozneje pa sta inspiracijo zanje črpala v drugih kulturah. Posvetila sta se nomadskemu življenju in ogromno potovala po Evropi, v Avstralijo, Saharo ter puščavi Thar in Gobi. Živela sta na Kitajskem, Portugalskem in Tajskem. Leta 1988 sta se s performansem The Lovers/The Great Wall Walk ločila. Obdobje 1989 - 1998 zaznamuje obdobje Marininih solo performansev, med katerimi so najizrazitejši Cleaning the Mirror I,II,III, The Onion in Cleaning the House, ki se z performansema Delusional in Balkan Baroque direktno nanaša na vojno v bivši Jugoslaviji. Za Balkan Baroque, ki ga je predstavila na XLVII bienalu v Benetkah, je prejela tudi bienalsko nagrado zlatega leva za najboljšo umetnico. Za Marino Abramović je bila vedno zelo pomembna njena publika ter izmenjava energije, ki je potekala med visoko skoncentrirano umetnico in gledalci. Leta 1992 je gledalcem celo namenila t.i. prehodne objekte/transitional objects , v katere je vključevala kristale, ki jih je nabrala pri svojem bivanju ob rudnikih kristalov v Braziliji. Publiki v celoti pa namenja svoje zadnje gledališko delo imenovano Biografija/The Biography, v katerem gledalcem podrobno predstavlja svoje preteklo življenje. (Biografijo je lani oktobra predstavila v Cankarjevem domu v Ljubljani v okviru festivala Mesto žensk). Marina Abramović živi in deluje v Amsterdamu in Berlinu. Predstavitev donacije vsebuje diapozitive s performansa v Neaplju ter predmete, ki so jih obiskovalci lahko uporabljali na umetnici.