Pastirček, 1942

Zdenko Kalin (1911-1990)

1934 zaključi študij kiparstva na zagrebški akademiji.
1935 sodeluje na prvi razstavi novoustanovljenega stanovskega društva v Ljubljani.
1937 član novorealistične programske skupine slikarjev in kiparjev »Neodvisnih«.
1952 reprezentira z izborom svojih del, med njimi tudi s Pastirčkom, sodobno jugoslovansko kiparstvo v nacionalnem paviljonu na 26. mednarodnem beneškem Bienalu.
1948-1978 profesor na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost, akademik, član Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani.

Kalinovo kiparsko delovanje sta opredelila izrazit odpor do modernističnih smeri njegovih neposrednih predhodnikov iz dvajsetih let (ekspresionizma in nove stvarnosti) in za trideseta leta splošno sprejeto iskanje lastne umetnostne legitimnosti s pogosto populističnim sklicevanjem na figuralno in humanistično tradicijo in njenim obujanjem v klasičnih izpovednih kiparskih žanrih - portretu, aktu in alegoriji.

Sprva se je uveljavil kot portretist zlasti osebnosti iz sveta literature in sorodnikov, med njimi tudi Radovana Andrejčiča, med vojno zgodnjega adolescenta, ki je sprva poziral za portretno upodobitev Deček Radovan* (1941), v nadaljevanju pa je moral, kot mi je zaupal v razgovoru, v imenu visoke umetnosti, ne brez odpora, odvreči oblačila za celopostavni deški akt z naslovom Pastirček** (1942).

Z razstave štirih članov Kluba neodvisnih v Ljubljani (pozimi 1942) so ljubljanske mestne oblasti Kalinovo najnovejše delo odkupile za predvideno okrasitev otroškega igrišča v mestnem parku, kamor je bil na prvi majski dan, leto po koncu druge svetovne vojne tudi postavljen. V ideološkopolitičnem preobratu, ki je sledil po koncu vojne je »čista forma« Pastirčka z razstave, v javnem kontekstu dobila simbolno konotacijo »mladostne odporne moči naroda...«

Osrednja značilnost Pastirčka je njegov prelom s »pasivnostjo« in pogosto anonimnostjo akta, ki, po avtorjevem mnenju, naj ne bi bila značilnost samo spomeniškega kiparstva, temveč družbene vloge umetnosti sploh. Pastirček je tako povzetek mitične geneze kiparstva, ki eklektično povzema staroegipčanske, antične, renesančne in akademistične formalne moduse, tradicijo visoke oblikovne retorike, spojene s snovnim realizmom. Temu pristopu je kritika nadela sintagmo »duhovni izraz življenja«.

Pastirček je zgleden primer dela po naravi v duhu nekakšnega postavantgardnega radikalizma, ki v organski formi išče fundamentalno harmonično stanje, »izraznost čistih oblik brez vsakih zunanjih učinkov.« S to strokovno utemeljitvijo in vključitvijo Pastirčka v kiparsko zbirko Moderne galerije je bilo delo sprejeto v kanon nacionalnega modernega kiparstva.

Z vključitvijo v opremo protokolarnega objekta Josipa Broza na Brdu pri Kranju je neizogibno dobil status dela, ki ustreza estetskim pričakovanjem vladajoče elite, medtem ko je kot fragment v animaciji v televizijskih napovednikih postal logotip osrednjega nacionalnega elektronskega medija, s postavitvijo kipa na zelenico pred upravno stavbo RTV Slovenija v prelomnih dneh pred osamosvojitvijo Slovenije (15. maja 1991) pa je predstavljal simbolno gesto te ustanove, ki je v novih zgodovinskih okoliščinah podlegla redefiniciji svoje družbene vloge.

Številne rekontekstualizacije celopostavnega deškega portreta (Radovana Andrejčiča) Pastirčka so domnevno primer »čistega kiparstva« obremenile z množico simbolnih nabojev, kar je avtor v nekem razgovoru mnogo kasneje povzel v osnovno misel: »upodabljam svet, kakršnega si želim, da bi bil: lep, dober, človeški, strpen. Moji kipi otrok ga izražajo...«, včasih tudi za ceno potlačitve individualnosti v težnji po metanarativni evokaciji ideala.

Igor Kranjc, Moderna galerija


* »Deček Radovan«, 1941, 27,5 cm, portretno glavo, patiniran mavec, je hranil avtor,
odlitka v bronu pa sta v ljubljanski Moderni galeriji (inv. št. 94/K) in beograjskem Muzeju savremene umetnosti.

** V katalogu retrospektive [Kipar, Zdenko Kalin, 50 let ustvarjalnega dela, retrospektivna razstava kiparja Zdenka Kalina 1935-1985, Moderna galerija v Ljubljani, 24. april - 26. maj 1985. (r. k.)] je evidentiranih pet »Pastirčkov« (leto nastanka 1942, višina 140 cm). K temu seznamu pa sodi še Pastirček izpred stavbe RTV Slovenija v Ljubljani.

Patiniran mavec je bil v lasti avtorja, odlitki v bronu pa se poleg kipa pred stavbo RTV Slovenije nahajajo:
1. v zbirkah Moderne galerije Ljubljana (inv. št. 88/K)
2. tivolski Pastirček, postavljen 1. maja 1946. je formalno last Mestnega muzeja Ljubljana (inv. št. MM 502)
3. se nahaja v protokolarnem objektu (nekdanji priljubljeni rezidenci dosmrtnega predsednika SFRJ Tita) na Brdu pri Kranju
4. naj bi se nahajal v predsedniški palači v indonezijski prestolnici Djakarti