Več o udeležencih:

Zdenka Badovinac je od leta 1993 direktorica Moderne galerije v Ljubljani. Bila je kustosinja številnih razstav, na katerih so bili predstavljeni tako slovenski kot mednarodni umetniki. Je pobudnica zbirke umetnosti vzhodne Evrope Moderne galerije: Arteast 2000+, ki je bila prvič predstavljena na razstavi Umetnost vzhodne Evrope v dialogu z zahodom leta 2000. Sistematično se ukvarja s procesi redefiniranja zgodovine. Je članica CIMAM-a.

Barbara Borčić je umetnostna zgodovinarka in direktorica Zavoda za sodobno umetnost SCCA-Ljubljana. Na področju sodobne umetnosti deluje kot neodvisna kuratorka, kritičarka, urednica in publicistka, kjer se osredotoča predvsem na alternativno umetnost, performans in video. V osemdesetih je bila aktivna na t.i. ljubljanski alternativni sceni, kot soavtorica umetniških in dokumentarnih projektov in kot umetniška vodja galerije Škuc med leti 1982 in 1985.

Sabine Breitwieser je neodvisna kuratorka, sekretarka CIMAM-a (Mednarodnega komiteja ICOM-a za muzeje in zbirke moderne umetnosti). Živi na Dunaju. Med letoma 1988 in 2007 je bila kuratorka in direktorica fundacije Generali. Kurirala je več kot osemdeset razstav v Avstriji in po svetu ter bila urednica mnogih publikacij.

Jesús Carrillo je od leta 1997 profesor sodobne zgodovine umetnosti na Avtonomni univerzi v Madridu, od leta 2008 pa vodja oddelka za kulturne programe v muzeju Reina Sofia. Pri svojih raziskavah združuje analizo sodobne kulture in kulturnih institucij s kritičnim branjem zgodovinskih pripovedi umetnosti.

Zoran Erić je umetnostni zgodovinar in kurator. Deluje v Centru za vizualno kulturo Muzeja sodobne umetnosti v Beogradu. Med letoma 2005 in 2008 je bil član sveta IKT-ja (Mednarodnega združenja kuratorjev sodobne umetnosti).

Charles Esche je kurator in teoretik. Od leta 2004 je direktor muzeja Van Abbemuseum v Eindhovnu na Nizozemskem. Je soustanovitelj in sourednik revije Afterall Journal in Afterall Books.

Petja Grafenauer je neodvisna likovna kritičarka in kuratorka. V letih 2006/07 je bila urednica Redakcije za kulturo in humanistične vede na Radiu Študent. Kot kuratorka od leta 2007 sodeluje z Galerijo Ganes Pratt, v letošnjem letu vodi program galerije Tobačnega muzeja v Ljubljani, je voditeljica Sveta umetnosti pri SCCA - Ljubljana in predavateljica na šoli uporabnih umetnosti Famul Stuart, Ljubljana. Redno objavlja v časopisih, revijah in samostojnih publikacijah.

Alenka Gregorič je umetnostna zgodovinarka in kuratorka. Od leta 2003 je umetniška direktorica galerije Škuc, kjer pripravlja letni razstavni program, kurira razstave in vodi prodajno-galerijske dejavnosti. Aktivna je tudi v tujini.

Skupina Irwin je bila ustanovljena leta 1983, leta 1984 pa je bila tudi ena od soustanoviteljic NSK-ja (Neue Slowenische Kunst). Člani: Dušan Mandič (Ljubljana, 1954), Miran Mohar (Novo mesto, 1958), Andrej Savski (Ljubljana, 1961), Roman Uranjek (Trbovlje, 1961), Borut Vogelnik (Kranj, 1959).

Ana Janevski je magistrirala na École des hautes études en sciences sociales (EHES) v Parizu iz »Artikulacije balkanizma v sodobni umetnosti«. Dela kot kustosinja v Muzeja moderne umetnosti v Varšavi, kjer je bila avtorica razstav "As soon as I open my eyes I see a film - Experiments in Yugoslav art in 60s and 70s" in "Unhoming", razstave palestinske umetnice Ahlam Shibli.

Silvia Kolbowski je umetnica, ki živi v New Yorku. Pri svojem delu se osredotoča na etičnost in političnost zgodovine, kulture, feminizma in podzavesti. Je svetovalka uredniškega odbora revije October in poučuje na Visoki šoli za umetnost in oblikovanje v Ženevi.

Breda Kolar Sluga je umetnostna zgodovinarka in kuratorka. Od leta 2007 je direktorica Umetnostne galerije Maribor. Področji njenega zanimanja sta fotografija in skulptura.

Lisette Lagnado je umetniška kritičarka in sourednica internetne revije Trópico. Doktorirala je iz filozofije na Univerzi v Sao Paulu. Poučuje na podiplomskem študiju vizualnih umetnosti na Fakulteti Santa Marcelina. Je članica odbora svetovalcev Muzeja moderne umetnosti v Sao Paulu. Koordinirala je projekt Leonilson in arhiv Helia Oiticice. Bila je glavna kuratorka 27. bienala v Sao Paulu leta 2006.

Suzana Milevska je kuratorka in teoretičarka vizualne kulture, ki živi v Skopju. Njeno raziskovalno in kuratorsko delo vključuje postkolonialno kritiko umetniških institucij, študije spolov in participatorne umetnosti. Je profesorica umetnostne zgodovine in analize slogov na Italijanski akademiji in Newyorški univerzi v Skopju.

Tihomir Milovac je izvršni direktor in višji kustos v Muzeju sodobne umetnosti v Zagrebu. Kuriral je številne razstave, ki se osredotočajo na pomanjkljivo predstavljeno umetnost in umetniško sceno. Je tudi soavtor zasnove prve muzejske zbirke v novi stavbi muzeja. Od leta 2007 je član sveta CIMAM-a.

Rastko Močnik predava teorijo diskurzov, teoretsko sociologijo in epistemologijo humanistike in družboslovja na Univerzi v Ljubljani. Je sopredsedujoči v mednarodnem upravnem odboru Inštituta za kritične družbene študije v Sofiji in Plovdivu, član mednarodnega svetovalnega odbora revije Eszmélet v Budimpešti, član uredniškega odbora Založbe /*cf v Ljubljani in predsedujoči v upravnem odboru MGLC-ja v Ljubljani. Je častni doktor Univerze v Plovdivu.

Nina Möntmann je kuratorka, kritičarka in pisateljica, ki živi med Hamburgom in Stockholmom. Je profesorica na Fakulteti za vizualne umetnosti Kraljeve univerze v Stockholmu. Redno objavlja v revijah za umetnost in predava po svetu.

Alfred Pacquement je direktor Nacionalnega muzeja moderne umetnosti centra Pompidou v Parizu. Kuriral je številne razstave v Franciji in po svetu, je eden od vodilnih kritikov in umetnostih zgodovinarjev. Je član združenj AICA (Mednarodno združenje likovnih kritikov) in CIMAM.

Bojana Piškur je višja kustosinja v Moderni galeriji. Glavna tema njenega raziskovanja so eksperimentalni umetniški konteksti/koncepti/oblike/odnosi v širšem socialnem okolju (Radikalno izobraževanje).

Tadej Pogačar je vizualni in intermedijski umetnik, kurator in direktor P.A.R.A.S.I.T.E. Muzeja sodobne umetnosti. Skozi kontekste ekonomije, prevlade in moči raziskuje vsakdanjost v sodobnih mestih, participatorni urbanizem, urbane manjšine in njihove alternativne strategije.

Amila Ramović je izvršna direktorica projekta Ars Aevi za Muzej sodobne umetnosti v Sarajevu.
Poučuje teorijo sodobne glasbe na Glasbeni Akademiji v Sarajevu.

Barbara Steiner je kuratorka in direktorica Galerije za sodobno umetnost v Leipzigu. Področja njenega zanimanja so politike reprezentacije, institucionalna kritika/kritičnost, arhitektura in razstavljanje ter ekonomska kritika/kritičnost v polju umetnosti in muzejev.

Igor Španjol je študiral sociologijo kulture in umetnostno zgodovino na Univerzi v Ljubljani. Od leta 2000 je kustos za nove medije v Moderni galeriji v Ljubljani.

Apolonija Šušteršič je arhitektka in vizualna umetnica. Njeno delo se navezuje na kritično analizo prostora; po navadi se osredotoča na procese in razmerja med institucijami, kulturnimi politikami, urbanim načrtovanjem in arhitekturo.

Miško Šuvaković poučuje estetiko in teorijo umetnosti (Fakulteta za glasbo, Beograd, in Interdisciplinarni študiji, Univerza v Beogradu). Je umetniški vodja Muzeja sodobne umetnosti Vojvodine (Novi Sad). Napisal je mnogo knjig: Impossible Histories (The MIT Press, Cambridge, 2003), Dictionary of Contemporary Art (Horetzky, Zagreb, Gent, 2005), Konceptualna umetnost (MSUV, Novi Sad, 2007), Epistemology of Art (TkH, Beograd, 2008).

Gediminas Urbonas je vizualni umetnik. V svojem delu povezuje socialne in umetniške prakse s poudarkom na organizacijskih strukturah, ki se ukvarjajo z relativnostjo svobode. Poučuje v okviru programa za vizualno umetnost na MIT, Cambridge.

Sheena Wagstaff je od leta 2001 glavna kuratorka v Tate Modern, London; od leta 1998 je odgovorna za razstavni program in zbirke v Tate Britain. Pred tem je bila direktorica zbirk in razstav v muzeju Frick v Pittsburghu. Je članica CIMAM-a.

Adela Železnik je magistrica umetnostne zgodovine in kustosinja izobraževalnih programov v Moderni galeriji. Zanimata jo interpretacija in participacija v sodobni umetnosti, in to v povezavi z muzejem in njegovimi publikami.

Beti Žerovc je umetnostna zgodovinarka, raziskovalka in avtorica kritiških in teoretskih besedil, med drugim tudi knjig Rihard Jakopič - umetnik in strateg (cf* 2002), Kurator in sodobna umetnost. Pogovori (Maska 2008).

→  Program konference