Moderna galerija je od 4. marca 2007 naprej zaradi popolne prenove zaprta

Razstavni program bo potekal v Mali galeriji, prenovljeno galerijo pa bomo ponovno odprli predvidoma čez dobro leto.

Ideja za Moderno galerijo se je porodila v tridesetih letih 20. stoletja, ko se je izkazalo, da je za predstavljanje sodobne umetnosti potrebna nova stavba, nova institucija, ki bi bila obenem muzejska zbirka, likovno razstavišče in izobraževalno središče. Po prvotnih zamislih naj bi Moderna galerija obsegala tudi prodajalno umetnin in umetniške ateljeje. Ta ambiciozni projekt se je lahko začel uresničevati, ko so dediči industrialca Dragotina Hribarja namenili zanj precej denarja. Pobudo za to je dal dr. Izidor Cankar, umetnostni zgodovinar, kritik, pisatelj in diplomat, ki je nato ves čas odločilno sodeloval pri oblikovanju koncepta novega umetnostnega muzeja. Načrte za stavbo Moderne galerije je izdelal arhitekt Edvard Ravnikar. Do leta 1941 je bila že pod streho, takrat pa je gradnjo prekinila vojna; stavba je vse do leta 1945 služila kot vojaško skladišče. Po koncu vojne so gradnjo nadaljevali. Moderna galerija je bila formalno ustanovljena z uredbo vlade Ljudske republike Slovenije z dne 30. decembra 1947, ki je začela veljati 3. januarja 1948. Prvi ravnatelj galerije je postal slikar Gojmir Anton Kos (1948-49), za njim dr. Karel Dobida (1952-57). Leta 1957 je ta položaj prevzel Zoran Kržišnik, ki je delo Moderne galerije kot upravnik vodil že od leta 1947, in ostal ravnatelj do leta 1986. V obdobju 1986-1992 je bil direktor Moderne galerije dr. Jure Mikuž, od leta 1992 naprej pa Zdenka Badovinac.

V galeriji se je takoj po ustanovitvi začela živahna razstavna dejavnost, leta 1951 so odprli prvo stalno razstavo slovenske umetnosti od impresionizma do leta 1950.
Moderna galerija je pripravila vrsto pomembnih razstav in drugih prireditev, ki so bile marsikdaj prelomne za razvoj slovenske umetnosti, ves čas je dopolnjevala tudi svoje nacionalne zbirke. Leta 2000 je predstavila mednarodno zbirko Arteast 2000+ , pionirsko zbirko dela vzhodnih umetnikov, ki skoraj praviloma pripadajo t.i. neo-avantgardi in so skorajda vsi nosilci t.i. konceptualne izkušnje umetnosti. Zbirka Arteast 2000+, ki zaradi pomanjkanja prostora ni na ogled javnosti, naj bi imela osrednjo mesto v prenovljeni stavbi na Metelkovi, ki jo je Ministrstvo za kulturo dodelilo Moderni galeriji.
Stavba Moderne galerije je ena prvih pomembnejših stvaritev arhitekta Edvarda Ravnikarja (1907-1993), ki je bil kot arhitekt in urbanist, pa tudi kot pedagog osrednja osebnost slovenske arhitekture po 2. svetovni vojni. Ravnikar je narisal prve osnutke že leta 1936, načrte pa je dokončal leta 1939. Njegov projekt je rezultat skrbnega razmisleka o potrebah in nalogah sodobnega umetnostnega muzeja. Zamislil si je stavbo, kjer so si razstavni prostori hierarhično enakovredni, hkrati pa omogočajo dovolj prožno postavitev, prilagojeno posameznim umetninam ali zbirkam. Zamisel osrednje dvorane, iz katere je mogoč dostop v vse ostale razstavne prostore, omogoča neodvisno postavitev različnih razstav ali zbirk, nevtralni prostori pa individualno obravnavanje posameznih eksponatov. Nasploh je stavba Moderne galerije uspela sinteza tradicije Plečnikove arhitekture (ki je najlepše vidna na kamniti fasadi ali oknih) z načeli in oblikami sodobne racionalistične in funkcionalistične arhitekture. Ta dvojnost kaže, kako se je v tem času spreminjal Ravnikarjev arhitekturni jezik, saj je od izhodišča v Plečnikovi šoli prehajal k načelom modernega racionalizma (Ravnikar je leta 1939 nekaj časa delal pri Le Corbusieru). Toda pri tej sintezi jezikov ne gre za eklekticizem, temveč za pristop, ki ustreza dvojni potrebi muzejske stavbe; ta ima namreč po eni strani reprezentativne funkcije, po drugi pa mora biti urejena čim bolj funkcionalno.
Čeprav je bila stavba zgrajena prav za muzejsko in galerijsko dejavnost, je počasi postala premajhna in ne ustreza več sodobnim mednarodnim standardom, zato je letos končno dočakala obnovo. Obnova bo potekala v okviru obstoječih gabaritov, avtorji projektnega načrta so Bevk in Perović arhitekti.