Termin Igorja Zabela - Zdaj sem tvoja last, dokler ne pozabiš name

Karl Heinz Jeron & Valie Djordjevic, À la recherche du temps perdu, performans v Londonu, SPACE Gallery, 20 marec 2006. Sodelovali so: CPU - Karl Heinz Jeron, Zero - Yair Wallach, One - Valie Djordjevic; postavitev - Elvina Flower © umetniki

15. 5. - 22. 6. 2008
Mala galerija na Slovenski c. 35.

Sobota, 21.6.2008 ob 20.00, vodstvo po razstavi, IGOR ŠPANJOL

Mary-Anne Breeze (mez), Codemanipulator®, Christina Goestl - clitoressa.net, Karl Heinz Jeron & Valie Djordjevic, carlos katastrofsky, Jörg Piringer, Martin Wattenberg & Marek Walczak

Kustosa: Birgit Rinagl & Franz Thalmair / CONT3XT.NET
Projekt je bil izbran na razpisu Termin Igorja Zabela.

»Govor in sposobnost meta-refleksije na temo lastnega jezika sta neločljivi značilnosti človeškega bitja. Vsi projekti, združeni v razstavi, so bili najprej spletna umetniška dela. Glavna skupna značilnost izbranih del je, da črpajo snov iz jezika in njegovih arbitrarnih sistemov in pravil, družbenih funkcij, absurdnosti in omejitev. Namesto usmerjenosti v izolirano - besedno/dobesedno - umetnost, razstava poudarja splošne umetniške težnje k spodbujanju diskurza, ki se začne na internetu in nato najde pot v virtualnost našega resničnega življenja«.

V skladu s teorijo Ferdinanda de Saussurea, jezik lahko razdelimo na tri temeljne vidike: biološki pogoji za govor (langage), togi sistem pravil in znakov (langue) in govorjenje samo (parole). S predpostavko, da sta jezikovni sistem - kot skupek normativov - in govorjenje samo - kot posamezno, koherentno in pomensko celovito izgovorjeno sporočilo - povezana in da brez govora tudi ni povratnega delovanja na jezikovni sistem, postane jasno, da se človeški govor umika iz polja neposrednega opazovanja in raziskovanja. Jezik lahko raziskujemo samo v rekonstrukciji procesa, v katerem se pojavlja, torej v njegovi artikulaciji. Če upoštevamo ta vidik našega sistema komunikacije, se postavlja vprašanje, če je torej jezik v celoti virtualen produkt, katerega obstoj se prične in konča z njegovim udejanjenjem.

Nas podoben način digitalna dela niso vnaprej določena z binarno (jezikovno) kodo, vendar ne postanejo »resnična« (širše razumljiva), dokler se koda ne pretvori v besedilo, sliko in/ali zvok (z odprtjem datoteke oziroma izvajanjem programskih ukazov). Tako jezik kot digitalna dela temeljijo na postopkih, transformacijah in stalnem gibanju. Digitalna umetniška produkcija temelji na aktivni udeležbi uporabnika, podobno kot jezik temelji na govorcu.

Tako beseda in slika nista več nedeljiva elementa umetniškega dela, kot tudi langue in langage (po Saussureu) nista več nedeljiva elementa parole. Posamezni elementi obojega so prepleteni v performativnem dejanju, v katerem postaja interpretacija nepotrebna. To odprto delo se manifestira v posredovanju in se na novo konstituira z vsakim novim opazovalcem. In kaj se zgodi, če uporabnik zapre datoteko s podatki ali govorec preneha govoriti? »Na koncu tu ni objekta, je le postopek, sklop pravil, ki opazovalca privede do tega, da s kritičnim očesom pogleda na edinstvenost, lastništvo in objektu podobne lastnosti digitalnega dela. V tem kontekstu spoznamo, da imamo lahko v lasti zgolj spomin na lastnino.« (Birgit Rinagl & Franz Thalmair / CONT3XT.NET)

Več o razstavi na www.youownmenow.net

Spremljevalni dogodki:

Četrtek, 15. 5. 2008
18.30: Birgit Rinagl & Franz Thalmair, Kuriranje medijske / spletne / umetnosti, predavanje v angleščini

Razstavo je podprlo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.

Mala galerija je odprta vsak dan razen ponedeljka, od 10.00 do 18.00. Vstop prost.