JOŽE SLAK - ĐOKA (1951 - 2014)

Jože Slak na otvoritvi razstave Slike za slepe, Mala galerija, Ljubljana, 2006. Foto: Dejan Habicht (z dovoljenjem Moderne galerije, Ljubljana)

Obveščamo vas, da se bomo jutri, v torek, 2. 9. 2014, ob 12. uri na žalni seji v Moderni galeriji poslovili od akademskega slikarja Jožeta Slaka - Đoke.

Rojen je bil leta 1951 v Jablanu pri Mirni peči na Dolenjskem. V letih 1971-75 je študiral slikarstvo na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost, kjer je leta 1975 diplomiral pri prof. Gabrijelu Stupici. Leta 1980 je nekaj časa bival v ZDA in se tam zbližal z lesom, ko se je zaposlil kot mizar. Morda je prav to zaznamovalo njegovo nadaljnje ustvarjanje, v osemdesetih letih označeno kot primer neke vrste nove podobe in tudi ameriškega bad paintinga. V slike je vnašal prvine iz marginaliziranih, "neumetniških" področij (kiča, popularne dekoracije, subkulture) in s tem poudarjal njihovo likovno in emocionalno vrednost, hkrati pa se je tako odzival na družbeno stvarnost. Slike je obravnaval kot objekte ("predmete za gledanje"), v katerih je imel les kot material vedno pomembnejšo vlogo (bodisi kot podlaga za barvo, kot okvir ali kot samostojna enota); slikarsko polje se je velikokrat povsem podredilo motivu, kot na primer pri t. i. "izrezanih slikah." Med letoma 1985 in 1987 je bil na podiplomskem študiju na Japonskem. Od takrat je bila japonska kultura glavni vir navdiha za njegovo ustvarjanje in način življenja. V devetdesetih letih se je za nekaj časa vrnil k skoraj klasičnemu nosilcu slike, obdanemu s tradicionalnim okvirjem, vendar sta bistvena elementa njegovega dela ostala dekorativnost in kič. Dekorativno, pogosto vegetabilno ornamentiko je v zadnjem času dosegal tudi z uporabo novih tehnoloških postopkov - lesenim slikam je dodajal računalniške tridimenzionalne tiske.

Med najpomembnejše osebne razstave Jožeta Slaka - Đoke sodijo: Made in Japan, 1988, Galerija Labirint; Yasuhiro Odanaka / Glasovi tišine, 1991, Galerija Equrna; I Do It My Way, 1993, Moderna galerija; Zgodbe o luknjah in drugih predmetih, 1996, Galerija Equrna; Tehno Janžgar, 2003, Galerija Equrna; Pikčers, 2004, Grad Podsreda; Slike za slepe, 2006, Moderna galerija/Mala galerija; Okostja, 2007, Kostanjevica na Krki; Jordankal - Globodol, 2011, Galerija Equrna; Kmetske slike, 2012, Kibela, prostor za umetnost; Jože Slak - Đoka, 2013, Institut Jožef Stefan; Koprene videza, 2014, Galerija Domžale.

Dela Jožeta Slaka - Đoke hrani v svoji nacionalni zbirki slikarstva tudi Moderna galerija, v kateri je imel leta 1993 pregledno razstavo I Do It My Way. Posebej pomembna je razstava Slike za slepe leta 2006 v Mali galeriji na Slovenski 35; zanjo je leto pozneje prejel nagrado Prešernovega sklada. Drugače od siceršnjih barvitih in slogovno obloženih del je z razstavo v Mali galeriji želel priti do "okostja, do abstrakcije slikarske poteze", zato je prenesel povečano sliko v negativu na belo steno, kjer jo je bilo mogoče otipati v reliefu. Tako je bila v osnovi namenjena slepim in slabovidnim, umetnik pa je z njo opozoril tudi na marginalizacijo te družbene skupine. Pri razstavi Slike za slepe so se konceptualno prepletale različne, a povezane ravni slepote: fizične, socialne, konceptualne, ideološke in politične. Umetnik je ob razstavi dejal: "Takrat, ko pomisliš, da vidiš narobe, vidiš prav."

Čeprav je ustvarjal odmaknjeno v Jordankalu na Dolenjskem, Đoka ni nikoli izgubil občutka za realnost in lucidno kritiko družbe, o kateri je rekel: "Postali smo družba slepih, kar je posledica popolnega nerazumevanja bistvene vloge kulture v življenju družbenega organizma."

Za Jožetom Slakom - Đoko ostaja praznina; s svojimi nekonvencionalnimi in duhovitimi, od trendov neodvisnimi a vsebine polnimi likovnimi rešitvami in zgodbami je pustil v slovenski likovni umetnosti neizbrisen pečat.