arhitektura - umetnost, serija predavanj in pogovorov, maj - junij in jesen 2014

Arhitekturo težko opredelimo kot zgolj umetniško ali zgolj tehnično prakso. Kot izhodišče programa arhitektura ≠ umetnost (si) zastavljamo vprašanje o arhitekturi kot umetnosti oziroma neumetnosti. S postavitvijo tega vprašanja stopamo v samo jedro problema arhitekturnega ustvarjanja oziroma pod vprašaj postavljamo samo definicijo arhitekture. Kako torej misliti arhitekturo danes? Na kakšen način arhitektura (če sploh) vstopa v polje umetnosti oziroma kako (če sploh) umetnost vstopa v polje arhitekture?

www.igorzabel.org

→   Posnetki predavanj letošnjega programa arhitektura ≠ umetnost
________________________________________________

Arhiv dogodkov:

arhitektura ≠ umetnost: Marjetica Potrč & Rado Riha, 2. september 2014, 18.00, MSUM+

2. septembra 2014 vas ob 18.00 vabimo v Muzej sodobne umetnosti Metelkova v Ljubljani na zadnji letošnji dogodek v okviru programa arhitektura ≠ umetnost. O razmerju med umetnostjo in arhitekturo bosta predavala umetnica Marjetica Potrč in filozof Rado Riha.

MARJETICA POTRČ: UBUTU PARK, SOWETO (Johannesburg)
Spomladi letos so bili študentje razreda Marjetice Potrč Oblikovanje za živi svet (Design for the Living World) hamburške Visoke šole likovnih umetnosti (HfBK Hamburg) dva meseca in pol angažirani v Soweto projektu v Južni Afriki. Soweto projekt je primer participatornega oblikovanja, v katerem so študenti in skupnost načrtovali in izvajali projekt skupaj. Projekt oblikuje skupnost s pomočjo relacijskih objektov in performativnih akcij - primera sta konstrukcija gledališke platforme in organizacija Soweto uličnega festivala. Z javnim prostorom danes upravlja skupnost, ki je izvolila Odbor Ubuntu Park in oblikovala na skupnosti osnovano organizacijo Environ Ubuntu Park Projects. Projekt je del Nine Urban Biotopes: Negotiating the Future of Urban Living (Devet urbanih biotopov: dogovarjanje prihodnosti urbanega življenja).

Marjetica Potrč je umetnica in arhitektka. Od leta 2011 poučuje Design for the Living World na Univerzi za likovno umetnost/HFBK v Hamburgu. Z delom se je predstavila na razstavah po vsej Evropi in ameriški celini, med drugim na Bienalu v S?o Paulu (1996 in 2006) in v Benetkah (1993, 2003 in 2009), redno razstavlja v berlinski galeriji Nordenhake. Njeni in situ projekti temeljijo na participatornem oblikovanju; med njimi so Suho stranišče (Caracas, 2003); Kuhar, kmet, njegova žena in njihov sosed (Stedelijk Goes West, Amsterdam, 2009); Med vodama: skupnostni vrt ob Emscherju (Emscher Kunst, Essen, 2010 in 2013) in Théâtre Evolutif (Evento 2011, Bordeaux, 2011). Prejela je številne nagrade in delovne štipendije, mdr. nagrado Hugo Boss (2000) in štipendijo Vera List Center for Arts and Politics Fellowship na The New School v New Yorku (2007).

RADO RIHA: ARHITEKTURA KOT OPERACIJA Z OBJEKTOM
Predavanje se navezuje na vprašanje, kako je danes mogoče misliti arhitekturo, in nanj odgovarja z naslednjo tezo: tako, da na novo premislimo pojem objekta, s katerim se ukvarja arhitektura. Namen razvitja teze je trojen. Prvič, pokazati, da uvaja arhitektura v dano realnost posebno vrsto objektov: objekte, ki so del realnosti tako, da vanjo ne sodijo. Drugič, zarisati miselni postopek, ki nam omogoča, da mislimo, se pravi, naredimo vidne takšne objekte. In tretjič, pokazati, da je sestavni del proizvajanja arhitekturnega objekta tudi proizvajanja arhitekturnega subjekta. V vseh treh točkah je arhitektura homologna umetnosti.

Rado Riha, filozof, je raziskovalec na Filozofskem inštitutu ZRC SAZU in profesor na Podiplomski šoli ZRC SAZU in Univerzi v Novi Gorici. Objavil je znanstvene knjige in članke o sodobni filozofiji in učinkih njenega srečanja s psihoanalizo S. Freuda in J. Lacana, Kantovi filozofiji, etiki in epistemologiji. Eno od njegovih raziskovalnih področij je tudi teorija arhitekture.
________________________________________________

Izidor Barši - Nejc Lebar, torek, 17. 6. 2014, ob 19.00, Muzej sodobne umetnosti Metelkova

Izidor Barši: Strategije odgovorov na vprašanje - Kaj je arhitektura?
Na predavanju predstavljena analiza izhaja iz osnovne poante, do katere so po različnih poteh prišle znanosti in filozofije 20. stoletja ? da jezik ni zgolj odslikavanje realnost, da med besedami in stvarmi ne vlada stabilno razmerje, temveč je vedno na delu neka dislokacija. Ena od možnih konsekvenc te ugotovitve je, da lahko analiziramo razmerja med elementi nekega govora brez zunajgovornih referenc. Druga je, da govor dobi prostorske razsežnosti in ga je potemtakem mogoče mapirati. In tretja, da je govorno polje možno analizirati v vojaških terminih, kjer posamezni govori ubirajo raznolike strategije. Na tej podlagi bom predstavil analizo odgovorov na vprašanje: Kaj je arhitektura?, nanizanih v dveh sezonah oddaje Arhitektura govori, ki jo na Radiu Študent pripravljam z Matejo Kurir.

Izidor Barši je trenutno absolvent filozofije in sociologije kulture na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Objavlja prispevke v različnih periodikah, od leta 2010 je stalni sodelavec Redakcije za kulturo in humanistične vede Radia Študent, kjer je leta 2012 v soavtorstvu z Matejo Kurir zasnoval oddajo Arhitektura govori. Od leta 2012 je sodelavec, od jeseni 2013 tudi urednik revije Tribuna ter član uredništva revije za teorijo umetnosti Šum. Poleg tega je sodeloval pri organizaciji in vodenju nekaj teoretskih bralnih seminarjev.

Nejc Lebar: Razrez prostora
Da arhitektura ni umetnost, je trdil že Adolf Loos. Toda ali danes, sto let kasneje, ko letno izšolamo toliko arhitektov in umetnikov, ko zgradimo toliko muzejev in kulturnih centrov kot še nikoli prej, ne obstaja neka splošna težnja, da bi se to konfliktno razliko poenotilo in nevtraliziralo? Arhitekturne ali umetniške prakse ne delujejo v nevtralnem prostoru, ker ga preprosto ni; vselej so »že« prepredene z mrežo sil in moči. Moja teza je, da je prav vztrajanje na razliki nujen pogoj za ohranitev nekega konstitutivnega antagonizma, ki tvori jedro političnega.

Nejc Lebar, arhitekt, je leta 2013 diplomiral na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani z nalogo Koncept in kontekst v delu Jeana Nouvela. Leta 2007 je sodeloval pri pripravi monografije o arhitektu Edvardu Ravnikarju ter pri pripravi razstave Ravnikarjevega dela v ljubljanski Jakopičevi galeriji. Trenutno sodeluje na arhitekturnih natečajih ter se ukvarja s prevajalstvom na področju arhitekturne teorije. Je član uredništva revije Praznine.

________________________________________________

Petra Čeferin - Miloš Kosec, torek, 25. 5. 2014, ob 19.00, Muzej sodobne umetnosti Metelkova, Maistrova 3

Vabimo vas na drugi par predavanj in na pogovor o razmerju med umetnostjo in arhitekturo danes, v torek, 27. 5. 2014, ob 19. uri v seminar Muzeja sodobne umetnosti Metelkova. V okviru programa arhitektura ≠ umetnost bosta svoji mnenji soočila Petra Čeferin in Miloš Kosec.

Petra Čeferin: ARHITEKTURA = ARHITEKTURA. Konstruiranje arhitekturnih vezi
Kot izhodišče predavanja postavljam definicijo, ki na prvi pogled o arhitekturi ne pove prav nič: arhitektura = arhitektura. Moja teza je, da je prav to najbolj natančna opredelitev prakse arhitekture. Pove namreč, da je za arhitekturo konstitutivno nekaj, česar ni mogoče predikativno opredeliti, neka praznina pomena ali tudi, neki nič. Vendar nič, ki ni nekaj ničnega, saj je za arhitekturo ravno konstitutiven, ključen. Če to povem z Miesom, arhitektura je uspešna, ko se maksimalno približa temu paradoksnemu niču, ko je ?beinahe Nichts?. Arhitektura je zato ena tistih dejavnosti, ki jo je treba vedno znova na novo definirati in ki se vselej pojavlja le v obliki posamičnih definicij, tj. kot konkretni materialni objekti (npr. stavbe, risbe, besedila). V tem je pravzaprav arhitektura enaka umetnosti. Razlika med njima pa je v tem, da se vsaka opredeljuje na svoj, sebi lasten način. V predavanju bom skušala pokazati, kako to počne praksa arhitekture.

Petra Čeferin je arhitektka in profesorica na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani, kjer predava arhitekturno teorijo in kritiko sodobne arhitekture. Je avtorica knjig Constructing a Legend: The International Exhibitions of Finnish Architecture 1957-1967 (Helsinki, 2003) in Transforming Reality with Architecture: Finnish Case (Rim, 2008) ter urednica knjig Architectural Epicentres: Inventing Architecture, Intervening in Reality (s C. Požar, Ljubljana, 2008) in Project Architecture: Creative Practice in the Time of Global Capitalism (z J. Bickert in C. Požar, Ljubljana, 2010). Je tudi avtorica številnih kritičnih esejev in člankov na temo moderne in sodobne arhitekture ter urednica knjižne zbirke Teoretska praksa arhitekture. Je prejemnica nagrade Bruno Zevi za historično-kritični esej.

Miloš Kosec: Uporabe dodane vrednosti. Dileme umetnosti in arhitekture v luči delitve dela
Dileme o odnosu med arhitekturo in umetnostjo niso od nekdaj na tapeti; potreba po razčiščenju razmerij nastane istočasno z industrijsko revolucijo ter s spremenjenimi produkcijskimi in potrošniškimi vzorci. Izoblikujeta se dve poti: prva išče izhodišča arhitekture v racionalizmu in funkcionalizmu strojne produkcije, druga v larpurlartističnem priseganju na avtonomijo arhitektovega ustvarjanja. V postmoderni sodobnosti pa se zdi, da je prišlo do pomiritve in celo sobivanja obeh pogledov. Omogočilo ga je spremenjeno razumevanje pojmov dodane vrednosti in kreativnosti - povsem v duhu apoteoze prostega trga, ki dopušča pluralizem še tako nasprotujočih si idej. Umetniška invencija kot presežek, »nekaj več«, postane z ločljivostjo od svoje arhitekturne baze tudi samostojno tržno blago, »kreativni« arhitekt pa poceni proizvajalec te dodane vrednosti. Je umetnost v sodobnosti nujno obsojena na vlogo razvojnega oddelka kapitalizma?

Miloš Kosec je študij na ljubljanski Fakulteti za arhitekturo zaključil leta 2013 z diplomsko nalogo Ruševina kot arhitekturni objekt, za katero je prejel študentsko Plečnikovo nagrado ter študentsko Prešernovo nagrado Fakultete za arhitekturo. Istoimenska knjiga je konec istega leta izšla pri založbi Praznine. Leta 2007 je sodeloval pri pripravi monografije o arhitektu Edvardu Ravnikarju ter pri pripravi razstave Ravnikarjevega dela v ljubljanski Jakopičevi galeriji. Ukvarja se s projektiranjem arhitekture, krajinske arhitekture in scenografije. Kot publicist s področja arhitekturne teorije in zgodovine sodeluje pri revijah Praznine in Arhitektov bilten.

Moderatorki: Maja Vardjan (Muzej za arhitekturo in oblikovanje) in Urška Jurman (Društvo Igor Zabel za kulturo in teorijo)

________________________________________________

Vabimo vas na prvo predavanje iz serije arhitektura ≠ umetnost, ki ga organizira Društvo Igor Zabel za kulturo in teorijo v sodelovanju z Muzejem za arhitekturo in oblikovanje in Moderno galerijo. Prvo predavanje z naslovom Pre-misliti arhitekturo bo v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje, Pot na Fužine 2 jutri, v torek, 20. 5. 2014, ob 19. uri, svoji mnenji pa bosta soočila Apolonija Šušteršič in Tomo Stanič. Pogovor bosta moderirali Urška Jurman (Društvo Igor Zabel za kulturo in teorijo) in Maja Vardjan (Muzej za arhitekturo in oblikovanje).

Apolonija Šušteršič: Pre-misliti arhitekturo
Mar ne bi morali ponovno premislili arhitekturo, njeno vlogo v sodobni družbi in njeno mesto v našem vsakdanjem življenju? Zakaj ne razmišljati o arhitekturi kot o procesu, ne samo kot o končnem izdelku - tj. objektu? Ali bi lahko potem ponovno oblikovati postopek, ki bi ustvaril prostor za konstruktivno spremembo? Predlagam, da se artikulirajo obstoječe teorije in metodologije za kritično interpretacijo in artikulacijo arhitekture v odnosu do aktualnih družbeno-političnih izzivov in vprašanj. V tem primeru moramo preučiti socialne vidike življenjskega okolja, ki se kažejo tako v umetnostnem kot tudi arhitekturnem kontekstu. Interdisciplinarni pristop k ustvarjanju prostora, ki oblikuje družbenoangažirano prakso naj združuje umetnost, arhitekturo in druge prostorske discipline.

Tomo Stanič: Razglednice
Predavanje predstavlja kratek prelet/razgled čez nekatera presečišča tako vizualnih umetnosti kot arhitekture. Teme kakršne so: forma, podoba, genius-loci/site-specific, ekonomija, arhitekturni/performativni dispozitiv, ravno kot presečišča največ povedo o odnosu arhitektura ≠ umetnost. Bistveno vprašanje, ki tvori rdečo nit primerjav/razlikovanj, tako ni: Ali je arhitektura umetnost? oziroma: Kakšna je relacija arhitekture do sveta umetnosti?, ampak tem vprašanjem predhodna postavka: Kakšni mehanizmi sploh delujejo tako v eni kot v drugi, da sploh lahko vzpostavijo razmerje/razliko.

Program v celoti najdete v priponki.

Program podpira ERSTE sklad. Program vodita: Vid Zabel in Urška Jurman (Društvo Igor Zabel za kulturo in teorijo).

Program arhitektura ≠ umetnost organizira Društvo Igor Zabel za kulturo in teorijo v sodelovanju z Muzejem za arhitekturo in oblikovanje ter Moderno galerijo + Muzejem za sodobno umetnost Metelkova. Program podpira ERSTE sklad.