Mini serija predavanj o Wittgensteinu



Moderna galerija, Cankarjeva 15

Vabimo vas na zaključno predavanje iz serije predavanj o Wittgensteinu z naslovom Pogoji skepticizma. Sv. Avguštin, Wittgenstein, Cavell, ki bo jutri, v torek, 20. 5. 2014, ob 18.00 v avditoriju Moderne galerije. Predaval bo Tomaž Grušovnik, tu pa je povzetek njegovega predavanja:

Vprašanje jezika, torej vprašanje, ali so naše besede, tj. pojmi, ki jih imamo o stvarnosti, sploh v kakšnem stiku s svetom, je begalo že sv. Avguština, ki je v svojem spisu »De Magistro« ali »O učitelju« prepričljivo zavrnil možnost učenja pomena besed z definiranjem. Vprašanje se morda zdi banalno, a pomislimo: če se pomena besed kot so »miza«, »stol«, »tekati«, »govoriti« ne moremo naučiti tako, da bi stvar, na katero se beseda nanaša, izpostavili pozornosti, kako ga potem sploh lahko usvojimo? Kajti, kot pravi Avguštin v pogovoru s svojim sinom Adeodatom, je poslej težava ta: novo besedo razumemo le, če že vnaprej vemo, na kaj se nanaša; če pa to vemo, potem se seveda sploh nismo ničesar naučili. Kako, torej, potem sploh usvojimo jezik in stopamo v stik s svetom?

V resnici se to vprašanje izteka v problem skepticizma, in sicer tega, kako smo sploh lahko gotovi, da je naš jezik, naš »pojmovni aparat«, v soglasju s stvarnostjo? Za Avguština, očeta katoliške vere, je bil odgovor na to zagato Kristus v podobi "notranjega učitelja", ki razsvetli naš um. Za Ludwiga Wittgensteina - ki se zagate, v nasprotju z veljavnim prepričanjem v filozofski stroki -, loti na skoraj enak način kot sv. Avguštin, je bil odgovor nekoliko drugačen. Po njegovem mnenju pomen besed, kot pravi v Filozofskih raziskavah, vznikne iz njihove rabe v jeziku: besede torej dobijo pomen šele znotraj »jezikovnih iger«, podobno, kot dobijo šahovske figure svojo funkcijo šele na šahovnici, v okviru igre šaha. Osnovni zastavek skepticizma - vprašanje našega »stika s svetom« - je tako, kot skuša pokazati Wittgenstein, sam problematičen: filozofske težave po njegovem mnenju nastanejo takrat, ko nas jezik sili k uporabi besed izven njihovega običajnega konteksta znotraj zgoraj omenjenih »jezikovnih iger«; ko, denimo, besedo »bolečina« uporabimo v stavku »imam bolečino v zobu« ter pri tem ta, slovnično povsem svojski stavek, samodejno primerjamo z zelo različnim stavkom »imam pet evrov v žepu« (težava je seveda ta: medtem ko lahko sežem v žep in iz njega vzamem pet evrov, tega v primeru zobobola ne morem narediti - kje je torej »bolečina«? ...).

Vendar pa je tudi ta Wittgensteinova rešitev na sebi problematična: prvič, jezikovne igre so same pojem, ki ga ne moremo definirati (Wittgenstein sam skuša to pokazati v odlomkih, kjer zavrača idejo »bistva, ki bi bilo skupno vsem igram«) in v tem smislu je njegov odgovor na zagato sv. Avguština zelo ohlapen; drugič, kljub temu, da Wittgenstein na površinski ravni pojasni, zakaj pride do »filozofskih zmot« na ravni jezika (namreč tako, da zaradi površinske podobnosti besed ne vidimo razlike v njihovi funkciji), vendarle ostaja vprašanje motivacije za filozofske zmote - z drugimi besedami: zakaj smo nagnjeni k ustvarjanju filozofskih problemov? Kako nas lahko jezik »sili« v zmote? Zakaj nas zagate, povezane z nepravilno rabo besed, sploh nagovarjajo? Zakaj se nam zdi, da so za nas življenjskega pomena?

Prav na ta vprašanja skuša najti odgovor Cavellova filozofija. Kot prvo: Stanley Cavell, za razliko od domala vseh ostalih njegovih interpretov, Wittgensteina ne dojema kot nekoga, ki je hotel »zavrniti« skepticizem. Ravno nasprotno: Cavell bi rekel, da je zgoraj omenjena »nezadostnost« Wittgensteinove filozofije (ki to seveda ni) namerna in da slednji nikakor ni imel namena iskati argumentov proti skepticizmu. Vrednost Wittgensteinove filozofije Cavell tako vidi po eni strani ravno v neizprosnem zaostrovanju problema skepticizma, ki v številnih glasovih, ki pa so vsi pristno Wittgensteinovi (še ena razlika, ki Cavella loči od večine interpretov avstrijskega filozofa), vedno znova vznika v poznih Wittgensteinovih delih, po drugi pa v njenem iskanju predpogojev dvoma. S samim vprašanjem motivacije za skepticizem pa se Cavell - in prav v tem gre iskati njegovo najizvirnejše »nadaljevanje« Wittgensteina - spopade na podlagi svoje analize številnih filozofskih (Thoreau, Emerson, Rousseau, Heidegger, Freud) in literarnih (Shakespeare, Beckett) besedil ter filmov Hollywoodskega obdobja med obema vojnama, pri čemer odgovor nanj najde v subjektu, ki se izmika (prepo)znanju. Kako in zakaj, se bomo skozi predavanje skušali pogovoriti v debati s filozofom dr. Tomažem Grušovnikom.

Arhiv dogodka
Vabimo vas na serijo predavanj o Wittgensteinu, ki bodo ob treh zaporednih torkih v avditoriju Moderne galerije. Uvodno predavanje z naslovom Uvod v problematiko filozofije jezika je bilo v torek, 6. 5. 2014, predavala je Jana Logar. Drugo predavanje z naslovom Metodologija Filozofskih raziskav bo danes, v torek, 13.5. 2014, ob 16.00, ko bo predaval Urh Vele; zaključno predavanje Pogoji skepticizma. Sv. Avguštin, Wittgenstein, Cavell
pa bo v torek, 20.5. 2014, ob 18.00, ko bo predaval Tomaž Grušovnik. Povzetki predavanj so v priponki.

Wittgenstein je precej paradoksna figura: figura, ki se je ne da zamejiti na nek specifičen diskurz, figura, ki jo uporablja in zlorablja več različnih miselnih področij, tradicij in posameznikov, od analitične filozofije prek francoskih sociologov do ameriških epistemologov. Po drugi strani pa se - sicer predvsem lokalno - o Wittgensteinu na nek način ne govori kaj dosti: analitična filozofija ima večinoma z njim dejansko bolj malo opraviti, sporadične uporabe se pogosto igrajo z njegovimi jezikovnimi igrami, popreproščenim zlorabam pa tako ali tako ni konca. Seveda nam ni do razrešitve tega paradoksa, vseeno pa bo mini serija predavanj o Wittgensteinu skušala na takšen ali drugačen postaviti to miselno figuro v ospredje in se z njim soočiti.

Mini serijo predavanje organizira NETEORIT, ki poteka v sodelovanju z Moderno galerijo. Neteorit ni fizični, ampak socialni prostor. Neteorit ni program, ampak plastična infrastruktura za različne vsebine. Neteorit je tisto, kar nastane po padcu meteorita. V njem se nahajajo barbari, teoretski in drugačni.

Več o programu na http://blogbarbar.wordpress.com/.

PriponkaVelikost
Wittgenstein - povzetki predavanj.doc37.5 KB

Naročite se na e-novice MG

Moderna galerija

Windischerjeva ulica 2
1000 Ljubljana
Tel.
MG+: 01 2416 800,
01 2416 834,
+MSUM: 01 2416 825
Fax: 01 2514 120
E-mail: info@mg-lj.si

MG+MSUM
Zgodovina MG
Prenova MG
Otvoritev prenovljene MG
Zaposleni

Podporniki

  • podporniki
(c) Moderna galerija, Ljubljana