VMESNA POSTAJA

17. oktober 2013 - 12. januar 2014
Muzej sodobne umetnosti Metelkova (+MSUM),
Maistrova 3, Ljubljana

Več o konceptu in programu si lahko preberete na spletni strani razstave.

ZADNJE JAVNO VODSTVO
Petek, 10. 1. 2014, ob 17.00, vodila bo kustosinja razstave Zdenka Badovinac.

Azra Akšamija, Julieta Aranda & Anton Vidokle, Jože Barši, Walter Benjamin predstavlja Zbirko, muzej in zgodovino, Cittadellarte - Fondazione Pistoletto* in Michelangelo Pistoletto, Društvo za domače raziskave, Irwin, Isola Art Center, Janez Janša, Janez Janša, Janez Janša, Kontekst kolektiv, Trevor Paglen, Marko Peljhan,Tadej Pogačar, Marjetica Potrč, Marija Mojca Pungerčar, Raqs Media Collective, Marko Sančanin, Igor Štromajer, Apolonija Šušteršič, Dragan Živadinov::Dunja Zupančič::Miha Turšič

Kustosinja: Zdenka Badovinac

VMESNO POSTAJO 1:1 organiziramo v koprodukciji z Zavodom Maska.

1:1 noče biti razstava v smislu izložbe umetnosti, ampak se raje imenuje vmesna postaja. Umetnosti 1:1 namreč ni mogoče v celoti zajeti v časovni okvir dogodka.

Vmesna postaja 1:1 se zavzema za čim bolj pristno razmerje med umetnostjo in življenjem ter med umetnostjo in institucijo. V razmerju 1:1 umetnost življenje zgolj ne opisuje, temveč je z njim eno. To razmerje podre institucija, ki kot se večkrat misli, umetnosti odvzame življenje, razen v primerih, ko institucija sama poskuša z umetnostjo stopiti v podoben odnos 1:1, se pravi, ko jo neha zgolj reprezentirati in jo sprejme kot partnerico.

Eno pomembnejših vprašanj vmesne postaje 1:1 je, kako razumeti odnos med dogodkom, v okviru katerega je takšna umetnost razstavljena, in njenim trajanjem. Umetnost 1:1 lahko namreč traja mesece, leta in včasih celo desetletja. Umetnost 1:1 sledi ritmu življenja, uresničuje se v različnih trenutkih in oblikah svojega bivanja, ki jih niti umetnik ne more popolnoma in vedno nadzorovati. Umetnost 1:1 ima preteklost, sedanjost in prihodnost, lahko pa tudi smrt (ko umetnik namenoma uniči svoje delo). Nikoli ni popolnoma zaključen izdelek, zato je tudi 1:1 zgolj moment v trajanju te umetnosti. Ko institucija prizna svojo nezmožnost reprezentiranja kompleksne časovnosti umetnosti 1:1 in vseh oblik njenega življenja, se lahko ponudi samo kot prostor, kjer ta umetnost postane javno dobro, kot stičišče njenih različnih uporabnikov. To stičišče je prostor skupnega interesa, kjer se vloge kustosa, umetnika in publike večkrat izmenjujejo ali prekrivajo.
Umetnost 1:1 ni vezana zgolj na umetniške objekte, ampak predvsem na momente, v katerih se srečajo kolektivne ideje in želje, različni poklici in različni narativi. Nasprotno pa vse, kar je narejeno v kakem drugem merilu, in ne 1:1, načrtuje življenje in si ga tako v bistvu podreja. Umetnost 1:1 ugotavlja potrebe na terenu, v neposrednem stiku z ljudmi in njihovimi organiziranostmi, in tako razkriva pomanjkljivosti in manipulacije načrtovanja. Lahko je tudi sama načrt, ali bolje potencial sprememb, korektiv pogojev različnih organiziranosti in konceptov.

Umetnost 1:1 se zavzema za pogoje, v katerih nihče nikogar ne predstavlja in v katerih se interpretacije in prevodi dogajajo v konkretnem sodelovanju. Povezuje teorijo in prakso, umetnost in znanost, eksperte in znanje, ki prihaja od spodaj, da bi imela vpliv na konkretne družbeno-politične razmere in da bi prispevala k boljšim pogojem delovanja v prihodnosti. Ta umetnost deluje povezovalno v socialnem okolju, sproža alternativne oblike kulturne produkcije in produkcije znanja, krši obstoječo ekonomijo časa, formalno identiteto državljana in si celo zamišlja človekovo kreativnost izven našega planeta. Zavzema se za pravičnejše pogoje dela, samoorganiziranost znotraj lokalnih skupnosti, koncipira načine izmenjav dela in časa, ki ne proizvajajo presežne vrednosti. Umetniki, ki delujejo v razmerju 1:1, gradijo umetniške institucije, umetniške banke in celo umetniške države. Ali pa popravljajo napake in stimulirajo boljše delovanje muzeja, kjer razstavljajo. O novi instituciji umetnosti razmišljajo tudi tako, da staro opazujejo z meta pozicije, kot antikviteto, kakor da bi jo gledali iz prihodnosti.

Umetniška dela 1:1 se s svojim trajanjem izmikajo popolnemu zajetju znotraj institucije in se hkrati tudi upirajo diktatu postindustrijskega časa po nenehnem spreminjanju in hitrem prilagajanju. So uperjena proti kulturi neprestano menjajočih se dogodkov in proti takšni instituciji, ki vsako začasnost predstavlja kot fleksibilnost, hkrati pa ne razume, da je izgubila svoje lastno trajanje, svoj čas. Umetnost 1:1 je napaka v sistemu začasnih stanj, ki povzročajo nestanovitnost in vse bolj anksioznega človeka brez svojega časa in kvalitetnega življenja. Prav zaradi svojega trajanja in vztrajanja umetnost 1:1 vrača življenju in instituciji njun čas.

1:1 je del dogodka Trije redi časa, ki ga organizira Maska med 15. in 19. oktobrom 2013 ob svoji dvajseti obletnici. Dogodek se posveča sodobnim produkcijskim načinom v umetnosti in postavlja v ospredje tri obdobja: zgodnja devetdeseta leta in pojav zasebne iniciative v umetniški produkciji (zasebni zavodi kot prevladujoči sodobni model produkcije umetnosti), sedanjost (umetnostna produkcija, ki presega projektno logiko) in prihodnost (1:1 vključuje tudi Arhiv opomnik projekta Arteast 2000+23, ki sta ga Maska in Moderna galerija prvič predstavili leta 2006, ko je 50 umetnikov predložilo dela za zbirko Moderne galerije, ki bodo tam razstavljena leta 2023.

* Yoav Weiss
povabljeni: Naomi Gerstein, Assaf Rahat, Yonat Cintra, Michal Rivlin, Ilan Dotan

Alejandro Vasquez Salinas
povabljeni: Daniel Gil, Yesenia Rodriguez Bedoya, Víctor Munoz, Ika Putranto,
Yumemi Kobayashi

CTRLZAK (Katia Meneghini e Thanos Zakopoulos)
povabljeni: Harris Kodosfiris, Nikos Sereal, Yuangyung, Alista

Nataša Perković
povabljeni: Dragana Antonić, Amila Handžić, Renata Papišta, Dejan Slavuljica

Chalie Jeffery
povabljeni: Aurélie Godard, Camila Oliveira Fairclough, Philippa Jeffery, Jon
Lockhart, Virginie Yassef

Projekt so podprli

Posebna zahvala

Slovenska Kinoteka